Kopišča - Planina Dol (Martinj steza)
Ishodište: Kopišča (540 m)
| Širina/Dužina: | 46,3089°N 14,6082°E |
| |
Ime puta: Martinj steza
Vrijeme hodanja: 2 h 45 min
Zahtijevnost: zahtjevna neoznačena staza
Visinska razlika: 768 m
Visinska razlika po putu: 825 m
Zemljovid: Kamniške in Savinjske Alpe 1:50.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada
Preporučljiva oprema (zima): šljem, cepin, dereze
Pogleda: 8.620
 | 1 osoba voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Najprije se vozimo do Kamnika, zatim nastavljamo vožnju u smjeru Kamniške Bistrice i žičnice na Veliku planinu. U Stahovici nastavljamo lijevo (smjer Kamniška Bistrica i žičnica Velika planina) cestom koja umjereno uzlazi, zatim prolazimo mimo donje stanice žičnice na Veliku planinu. Samo nekoliko 100 metara dalje od žičnice na Veliku planinu, dolazimo u manji zaselak po imenu Kopišča. Ovdje skrećemo desno i zatim parkiramo na prikladnom mjestu uz cestu.
Opis puta:
S izhodišta nastavljamo po kolovozi koji se zložno uzlazi kroz šumu. Više postaje kolovoz prilično razoran i postupno počinje sve strmije uzlaziti. Još malo više, primijetiti ćemo staru lovačku stazu koja se odvaja od kolovoza i zatim počinje relativno strmo uzlaziti. Staza koja se umjereno do strmo uzlazi kroz šumu, više nas dovodi do starih rudničkih rovova. Put naprijed prelazi na strme, ali još uvijek šumom obrasle travnate padine. Dalje se staza na kratko poravna, nakon toga u cik-cak počinje strmo uzlaziti kroz šumu. Više dolazimo do podnožja vrlo strmih padina, gdje uz pomoć manjeg drvenog mostića ulazimo u kamenjasti teren. Preko kratke vrlo strme stube tu je čelična žica za pomoć, a put zatim prelazi na strme i uglavnom u vlažnom opasne za klizanje travnate padine. Malo dalje se put potpuno poravna, zatim dulje vrijeme prelazi padine prema desno.
Put naprijed nas dovodi do lijepog vidikovca, nakon kojeg se put uskoro pretvara u kolovoz i zatim mimo lovačke koće, dovodi nas do makadamske ceste, na kojoj za nekoliko minuta hodamo do planine Dol.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
Rasprava o izletu Kopišča - Planina Dol (Martinj steza)
|
| 11120. 11. 2015 00:00:00 |
Pokrajina in razmere se sčasoma spreminjajo in opis je potreben dopolnitve. Po žledu in lubadarju gozdnato pobočje namreč ni več enako.
Od asfaltne ceste na koncu Kopišč se proti pobočju odcepi makadamska gozdna cesta (vlaka), ki se vse strmeje vzpenja do obračališča okrog velike skale. Tu poiščemo stezico, ki se prične na desni strani vsekanega »krožišča«, med podrtim drevjem in podrastjem. Kasneje ni več težav, razen pri »obvozih« okrog podrtih dreves.
Če Martinj stezo naskočimo z zgornje strani, gremo po gozdni cesti, ki se s planine Dol nadaljuje mimo zadnje brunarice proti zahodu, mimo lovske koče (na levi). Ko se cesta po kakšnem kilometru prične v gozdu strmeje vzpenjati, opazimo na levi odcepljen kolovoz, ki se kmalu nadaljuje v stezico, kateri je jeseni ali pozimi zaradi pokrivala težje slediti. Težav z orientacijo je konec, ko pridemo do roba planote, kjer se pot ob izdatnih razgledih prične spuščati.
Sicer pa odsvetujem obisk Kope, še posebej v mokrem, saj je izpostavljena pot tja vse ožja, poraščena stezica na zelo strmih traviščih pa je zelo primerna za zdrs, pri čemer se lahko ulovimo le za travne bilke. Tu bi tudi v kopnih razmerah prav prišle dereze s cepinom.
Bojan, 19.11.2015
|
|
|
|
| iUnknown28. 07. 2018 00:00:00 |
Mogoče kdo ve, kako se ta pot po težavnosti primerja z lovsko potjo čez Rigelj ali pa tisto, ki se odcepi od poti čez Rigelj in gre proti Kisovcu? Zanima me bolj, če je kaj plezanja po stenah ali pa čez podrta drevesa, ne koliko kondicije potrebuješ.
|
|
|
|
| garmont29. 07. 2018 00:00:00 |
Glede strmine je povsem primerljiva. Podrto drevje ne predstavlja težav, je pa na mestu, kjer se nahaja jeklenica kar izpostavljena.....bolj kot pot čez Rigelj.
Lp
|
|
|
|
| matic411. 03. 2019 00:00:00 |
Jaz bi priporočil uporabo čelade. Pri prečenju pobočja (sika 10) se mi je že večkrat zgodilo,da so gamsi prožili kamenje (ali pa kar konkretne skale). Ta nevaren odsek je dolg ene 50m. Višje še nisem doživel ,da bi kaj dol padlo, se pa hodi precej časa pod steno.
|
|
|