Koschutahaus - Košutnikov turn (čez Cjajnik / Lärchenturm)
Ishodište: Koschutahaus (1280 m)
| Širina/Dužina: | 46,4517°N 14,3875°E |
| |
Ime puta: čez Cjajnik / Lärchenturm
Vrijeme hodanja: 4 h 30 min
Zahtijevnost: iznimno zahtjevan označeni put
Ferata: D
Visinska razlika: 853 m
Visinska razlika po putu: 1050 m
Zemljovid: Karavanke - osrednji del 1:50.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada, komplet za samovarovanje
Preporučljiva oprema (zima): šljem, komplet za samoosiguranje, cepin, dereze
Pogleda: 95.824
 | 10 osoba voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Preko graničnog prijelaza Ljubelj vozimo se do Borovlja / Ferlach, gdje idemo desno u smjeru sela Sele / Zell-Pharre. Malo prije table, koja označava naselje Sele / Zell-Pharre, desno se odvaja cesta prema planinarskom domu Koča pod Košutom / Koschutahaus. Tu cestu pratimo sve do planinarskog doma, gdje se parkiramo na velikom parkiralištu.
Opis puta:
Sa parkirališta idemo prema jugoistoku prateći putokaze Lärchenturm / Cjajnik, Koschutnikturm / Košutnikov turn. Na početku staze primijetit ćemo i veliku tablu sa slikom Košute i ucrtanim stazama na Cjajniku i Košutnikovom turnu. Nakon toga staza neko vrijeme prolazi kroz šumu prema istoku i dovodi nas do križanja na kojem idemo desno prateći putokaz Cjajnik. Ubrzo izlazimo iz šume na sipar koji potom u usponu prelazimo prema zapadu (u smjeru prema Cjajniku). Na prijelazu sipare pratimo crvene bijele markacije, velike žute markacije na stijenama ne bi nas smjele zbuniti, jer vode po siparu prema gore prema usjeku koji vodi prema usjeku Cjajnikova škrbina.
Na ulazu u penjački dio staze moramo se opremiti kacigom i setom za samoosiguranje, a preporučljivo je i korištenje penjačkih rukavica. Staza se već na početku strmo uspinje, a potom prelazi strmi zid desno. Staza je cijelo vrijeme dobro osigurana čeličnom sajlom, povremeno nam pomognu i poneka strmina, ali puno manje nego što bi netko očekivao. Nema puno uporišta i puno posla na usponu, moramo se baviti rukama. Nakon toga staza duže vrijeme vodi blago udesno i nekoliko puta se gotovo okomito uspinje. Kasnije put skreće lijevo i uspinje se po nešto lakšoj blago obrasloj padini. Nakratko se ukaže i vrh Cjajnika, a onda opet ulazimo u zid. Opet se vrlo strmo uspinjemo i također je izloženost sve veća. Strmina dalje rijetko opada i tada staza skreće blago udesno i dovodi nas do križanja ispod gornje kule. Možemo birati između dvije staze koje vode do vrha, a bez obzira na koju ćemo se odlučiti slijedi nam vrlo zahtjevno penjanje. Lijeva staza označena je stupnjem težine D, a desna stupnjem težine C.
Austrijanci ocjenjuju težinu staza za penjanje s ocjenama od A do E, gdje je A najlakši, a E najteži.
Desno lakša staza najprije zaobilazi vrh s desne strane, a zatim se na vrh uspinje sa zapadne strane. A lijeva staza od prijelaza okomito se uspinje prema vrhu. Penjanje je ovdje vrlo zahtjevno jer u stijeni nema puno opora. Dobivamo pomoć od samo nekoliko držača i okomite čelične sajle.
S vrha se potom spuštamo malo lakšom ali ipak iznimno zahtjevnom stazom C. Prvo moramo sa sjevernog tornja uz pomoć čeličnih sajli pregaziti uski usjek te se potom počinjemo spuštati po gotovo okomitom zidu. Uskoro dolazimo do raskrižja staza u zapadnom zidu Cjajnika. Idemo lijevo prema usjeku Cjajnikova škrbina (Lärchenscharte), desno vodi staza prema planinarskom domu Koča pod Košutom. Od križanja dalje lagano prelazimo prema jugu, a strmina se ne smanjuje sve do usjeka Cjajnikova škrbina. Kad stanemo na čvrsto tlo u usjeku možemo se malo opustiti jer najteže je iza nas. Na usjeku ćemo uočiti i stare blještavine, koje od usjeka vode istočnim jarkom u dolinu. Ova staza nije prikladna za silazak jer je zatvorena zbog velike trošnosti.
Od usjeka nastavljamo pješačkom stazom koja najprije vodi prema jugozapadu, a zatim se počinje strmo uspinjati po strmoj travi prema Užniku. Slijedi lagani mrvičasti uspon kroz uski žlijeb te ubrzo izlazimo na glavni greben Košute.
Na grebenu idemo lijevo i nastavljamo južnom stranom grebena. Staza u početku ide relativno strmim travnatim padinama, kasnije kada ponovno dođemo na greben staza postaje malo eksponirana, a tu su i čelične sajle za pomoć. S lijeve strane zatim se uključuje i penjačka staza na Košutnikovom skretanju s austrijske strane (ÖTK Steig Neu), a nekoliko metara kasnije s desne strane uključuje se i zapadna staza s planine Spodnja Dolga njiva. Nastavljamo južnom stranom grebena i stazom koja postaje malo strmija ubrzo dolazimo do razglednog vrha.
Opisana staza je izuzetno zahtjevna, posebno uspon na Cjajnik i silazak u usjek Cjajnikova škrbina. Ovaj dio staze primjeren je samo najvještijim planinarima s dovoljno snage u rukama i uz obavezno samoosiguravanje. Staza na Cjajniku je među najtežim u Karavankama i teža je od većine talijanskih iznimno zahtjevnih staza u Julijskim Alpama.
Možemo se spustiti po penjačkoj stazi na Košutnikov turn (ÖTK Steig Neu).
.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
Rasprava o izletu Koschutahaus - Košutnikov turn (čez Cjajnik / Lärchenturm)
Prikaži starije poruke
|
| aljoša121. 08. 2008 00:00:00 |
Ta pa je ekstremna in verjetno zelo adrenalinska. Si me ne predstavljam tukaj po tej poti, pa sem že nekaj prehodil in še nekaj bom. 
|
|
|
|
| frfi22. 08. 2008 00:00:00 |
Prehodil s prijateljem, pred 14 dnevi in moram reči da je kar težka ferata z prelepimi pogledi proti avstriji, ko pa si na grebenu, je pa razgled še lepši  Midva sva isto turo opravila v 5-6 urah z vsemi postanki.
|
|
|
|
| jprim27. 08. 2008 00:00:00 |
Postavljam čisto preprosto vprašanje glede samovarovanja, seveda po takšnih potem ne mislim, me pa zanima koko to, da sta obe vponki pripeti na jeklenico, saj sem v enem izmed vodnikov prebrala, da mora biti samo ena, da drugo vpnemo potem ob naslednji jeklenici in tako dalje. Prosim za razlago in hvala za odgovor.
LP
|
|
|
|
| nekdo127. 08. 2008 00:00:00 |
Bolj varno dve kot ena... potem se s prvo odpneš in vpneš v naslednjo zajlo in potem postopek ponoviš z drugo vponko 
|
|
|
|
| ben27. 08. 2008 00:00:00 |
V kolikor uporabljaš Y samovarovalni komplet, potem se vpenjaš z dvema vponkama, že zaradi varnosti, saj si tako vedno varovan tudi pri prepenjanju. Zavorna ploščica pri tem sistemu deluje tudi ko si pripet z obema vponkama, z razliko od V sistema pri katerem pa zavorna ploščica ne deluje, tako da smo pripeti z dvema samo pri prepenjanju, drugače pa samo z eno.
LP
|
|
|
|
| Bojan_A27. 06. 2010 00:00:00 |
Joj, vem da ne znate prebrati. Zato: Vzpel sem se po ferati na Cjajnik, sestopil pa po ferati na Košutnikov turn. Bilo je super. Le pri sestopu na Cjajnikovo škrbino je treba nekaj previdnosti in moči v rokah.
|
|
|
|
| bagi5. 07. 2010 00:00:00 |
Dve opozorili sta na mestu v tem letnem času pri vzponu na Cjajnik poleg vseh že znanih glede zahtevnosti vzpona. Prvo je, da sestop iz sedla po sestopu s stolpa po vzhodni grapi trenutno ni možen z letno opremo. Še vedno je tu skoraj 100m dolgo snežišče, prestrmo za uspešen sestop in ob robovih izpodjedeno od toplih skal. Stalno je tudi prisotna nevarnost padajočega kamenja. Ta bližnjica je odsvetovana že v kopnem stanju, sedaj pa še toliko bolj. Pot je potrebno nadaljevati preko grebena Košute. Drugo opozorilo je zgodnji pristop v letnih mesecih. Že ob 5.30 je v soboto sonce pokazalo svojo moč pri vzponu čez melišče do vstopa v ferato. Pot je večinoma zelo slaba in melišče + vročina nista najbolj uspešna kombinacija  . Seveda ob vstopu v steno srce zaigra in napori so takoj pozabljeni , ampak opozorilo je na mestu. Obe ferati, se pravi vzpon na Cjajnik in sestop po ÖTK Steig Neu s sedla pred Košutnikom sta polnokrvni in zahtevata svoje. Obe sta vzorno vzdrževani, tudi viseči most je že v celoti opremljen tako za prečenje kot sestop po sosednjem hribu. kjer so seskozi napete jeklenice. Veliko užitkov . Bagi
|
|
|
|
| mikk30. 07. 2010 00:00:00 |
Mene zanima koliko izkušenj je potrebnih za tak podvig?
Jaz imam zelo malo izkušenj kar se tiče plezanja. Po 15 letih od zadnjega pohoda (ne plezanja) v gore sem se podal v planine in sem šel s prve po Tominškovi poti na Triglav, pa se mi pot ni zdela pretirano težka...Zato iščem večje izzive... če imate katere druge predloge, prosim da mi tudi tiste predlagate :-)
|
|
|
|
| AndrejK30. 07. 2010 00:00:00 |
Sprobal sem večino plezalnih tur v Slovenskih gorah in lahko ti povem, da je tura na Cjajnik na vrhu tega seznama. Prav zares velja, da gre za "izjemno" zahtevno turo, kot piše v opisu poti. Samovarovanje in čelada sta obvezna, še posebej pa je pomembna moč v rokah, ki skozi celo turo nosijo glavno breme. Poglej nekaj fotk: http://andrejk.moj-album.com/album/17205011/?stran=1
|
|
|
|
| bagi30. 07. 2010 00:00:00 |
Mikk. Ne poznam tvojih izkušenj in sposobnosti. Če je Tominškova edina te vrste, bo bolje če preizkusiš sosednjo ferato ÖTK Steig Neu na Košutnikov turn. Je stopnjo lažja, pa še vedno ni za vsakogar. Še bolje pa bo, če si v knjižnici sposodiš odlično knjigo 50 zavarovanih poti od Andreja Mašere. V njej so razdelane poti po zahtevnosti z vsemi opisi vred. Tu se boš lahko sam lahko razvrstil po kategorijah in si izbral ustrezne poti. S kilometrino pride potem tudi Cjajnik. Brez skrbi, nikamor ne bo pobegnil. Želim ti dober izbor in predvsem uživanje na feratah.
LP Bagi
|
|
|
|
| geppo30. 07. 2010 00:00:00 |
Tako kot so ti fantje že povedali. V Sloveniji takšne varovane poti, ki je tako zahtevna ni. Zapelji se v Avstrijo in preplezaj ferato na Košutnikov turn ( cck. 30min )Če gor in dol prideš brez strahu in težav potem vedi, da te čaka na Cjajnik vsaj dve uri približno takšne poti in še malo težje. Tako se boš lahko ocenil. Lp http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?aut=1&gorovjeid=11&id=1222
|
|
|
|
| SilvestrO30. 07. 2010 00:00:00 |
geppo,... no, upam, da takšne zavarovane poti pri nas tudi ne bo..., preveč posiljeno... Pred tedni, ko sem šel pogledat to čudo,...in sem v steni dohitel trepetajoče pošasne dekliče, nič ne rečem pogled navzgor je bi navdušujoč in sem močno dvakratno užival, ...za njih pa ne bi rekel,...dokler jih nisem po naravnih prehodih prehitel...žal  Nauk ...ni za vsakogar... 
|
|
|
|
| geppo30. 07. 2010 00:00:00 |
Tudi jaz sem mnenja, da pri nas nikomut ne bo to padlo na pamet kaj takšnega. Čez mejo imamo ferat kolikor si jih zaželiš. Nimam pa nič proti temu, kar sem pred kratkim obiskal v Lawamündu in je dobro za trening in učenje plezanja ferat. http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?aut=1&gorovjeid=10005&id=2661 Tukaj lahko lepo podučiš nekoga ( ali pa sebe ) kako se uporablja samovarovalni komplet, pas itd. Lp
|
|
|
|
| mikk30. 07. 2010 00:00:00 |
Uh kako ste se razpisali. HVALA vsem :-)
@geppo - tale Lavamünd je od Dravograda preko na AT stran ?? Če ja, potem sem v nedeljo tam.. hehe :-)
|
|
|
|
| geppo30. 07. 2010 00:00:00 |
Točno tako!
Ko prečkaš žel. progo boš videl na desno parkirišče in ta zapuščeni kamnolom in na vrhu cerkvico. Nimaš kaj zgrešit.
Čakam, kaj boš rekel...? Pravijo, če dol in gor prelezeš to ferato brez uporabe skob si zrel za kaj bolj resnega. No, jaz sem uporabil klin, ki ga boš verjetno tudi ti!!
poglej si ga na fotki..
Lp
|
|
|
|
| dedo246. 07. 2011 00:00:00 |
A je šel letos ali pred kratkim kdo po tej poti? Kako zgleda glede snega?
LP
|
|
|
|
| Marin1. 08. 2011 00:00:00 |
Včeraj smo se povzpeli na Cjajnik. Stolp brez uporabe skob je zelo zahtevna zadeva, kot prav tako sestop iz vrha. Pot do Košutnikovega turna je dosti lažja, lep razgled na Slo. in Avs. stran. Sestop po ÖTK Steig Neu postane zanimivejši,prečenje mostu pa požene malo adrenalinčka po žilah. Odlična kombinacija (ferrata in pohodništvo). Priporočam vsem navdušencem ferrat C/D težavnosti.
Lp
|
|
|
|
| elektro25. 09. 2011 00:00:00 |
Mi smo obdelali tole ferrato prejšnj teden. Prva ferrata takšne zahtevnosti zame; adrenalina je sicer zadosti in nudi tudi dober trening za celo telo.
Menda je bilo kar nekaj polemike okoli te ferrate in na koncu sem se tudi sam spraševal kje je smisel tele poti. Sicer me ne moti in verjetno se najdejo osebe ki jim takšne poti ustrezajo; ampak meni se zdi da je napeljana nekako na silo in brez občutka. Da uporabljam vse okončine je zaželjeno in zaradi tega tudi obiskujem ferrate, ampak da se dober del poti dobesedno vlečem za jeklenice ker ni nekih naravnih oprijemkov mi je pa bedarija.
|
|
|
|
| urbancek25. 09. 2011 00:00:00 |
Ja, to so Avstrijci, kateri hrepenijo le po zahtevnosti... Zato pa so tako hitri na "lažjih" ferratah, ker non stop trenirajo v teh naravnih pokonci postavljenih fitnesih
|
|
|
|
| elektro27. 09. 2011 00:00:00 |
Hitrost mi ni važna, pač vsak hodi s svojim tempom.
Samo nevem kaj se lahko navadiš na takšni ferrati razen da ne pozabiš vzeti rokavic s sabo za preprečevanje žuljev...
verjetno so takšne ferrate učni poligoni za tiste ki jih srečamo v naših gorah in ki se tudi samo vlečejo za jeklenice in praktično ignorirajo naravne oprijemke.
Pravi učni poligon je pot preko plemenic - malo jeklenic in nekaj več klinov; kovina je uporabljena tam kjer je res potrebna, drugače je ni in je potrebno uporabljati naravne danosti ferrate.
|
|
|
|
| urbancek27. 09. 2011 00:00:00 |
@elektro: Avstrijci se "vežbajo" na super zahtevnih ferratah, katerim Cjajnik, kaj šele Plemenice (ne vem kaj je tam tako zahtevnega  ) ne pridejo do kolen... Lp!
|
|
|
|
| elektro28. 09. 2011 00:00:00 |
Verjamem da jim je fajn. Samo a temu sploh lako rečemo plezanje? Vleka za jeklenice in stopicljanje po skobah (kot da bi po lojtri hodil) zame pač ni plezanje.
Plemenice niso težke, ampak so pravi poligon, kjer se navadiš uporabljat naravne oprijemke in se navadiš hodit po zračni ferrati. Če primerjam Plemenice in tole čez cjajnik mi je bilo na plemenicah dosti bolj pestro, ker si veliko bolj odvisen od samega sebe in si res ne moreš privoščit napak. Čez cjajnik si pa tako ali tako vedno privezan na jeklenico in tudi če ti spodrsne ni tak problem - malo se sicer poserješ (dobesedno hehe) ampak imaš vsaj popravni izpit.
Bolj se počutim varnega v pravem rally avtu pri 250km/h (kjer je varnostna kletka in orenk varnostni pas) kot recimo v nekem Clotu pri 150km/h...sicer slaba primerjava ampak upam da vidiš kam ciljam.
|
|
|
|
| urbancek28. 09. 2011 00:00:00 |
Če pa jaz primerjam Plemenice in Cjajnik, pa so bile Plemenice dolgčas, Cjajnik pač ne... Pa Plemenice niso ferrata... Popravni izpit na Cjaniku, na vršnem stebru? A si ti bil sploh gor?? Če tam odletiš tista dva metra ti zlomi hrbtenico takoj Glede naravnih oprimkov... npr: Mrzla gora, od Vevnice proti Strugu in naprej ipd., to so naravni oprimki, ne pa Plemenice, kjer po začetnem zavarovanem delu, skoraj ne uporabljaš rok, do naslednjega zavarovanega dela... Res ne vem, kje si ti to hodil in če sploh...
|
|
|
|
| Kita20. 03. 2012 00:00:00 |
Cjajnik je spoštovanja vredna in čisto zadosti zahtevna ferata...
|
|
|
|
| Poprck2. 05. 2012 00:00:00 |
Cjajnik je tako kot vsaka druga ferata te težavnostne stopnje "posiljena" in namerno ne izkorišča naravnih prehodov, kjer je povdarek na telovadbi po jeklenici in ne sama naravna lepota poti. Plemenice so vsekakor bolj naravno izpeljana tura, ki v večini izkorišča že dane naravne prehode, vsaka od teh dveh ima svoje čare in kot ne tudi pluse in minuse. Toda tako kot Romantik ne bo pretirano občudoval in užival na feratah kjer je povdarek na telovadbi, tako bo tudi adrenalinežu dolgčas na naravno speljanih poteh, pač dva različna tipa.
Nisem pa nikjer zasledil kakšnega testa kako se obnesejo vponke pri kakšnem težjem padcu v taki ferati, ker dejstvo je da se v tem primeru lomijo prečno na klin in v Govžnarjevi peči so to zadevo že reševali z gumijastimi nastavki, medtem ko teh v avstrijskih feratah še nisem zasledil.
Se pa sprašujem tudi, zakaj pri teh težjih feratah še vedno vztrajajo pri klasični zajli in skobah, bi se mi zdelo veliko bolj zanimivo, da bi moral pri določenih prehodih uporabljati recimo pripomočke za klasično tehnično plezarijo, zajla pa bi morda služila zgolj kot varovanje, samo potem verjetno to ne bi bilo več dostopno za širšo množico ali pač.
LGP
|
|
|
|
| acjom4. 07. 2012 00:00:00 |
Ali je navedena pot zahtevnejša kot Božičev vrh v Železni kapli? Hvala
|
|
|
|
| pohodni4. 07. 2012 00:00:00 |
Gledano s tehnične plati je plezalna pot čez Cjajnik sicer res malenkost lažja od tiste v Železni kapli, vendar preden se odpravimo na to pot moramo upoštevati še nekaj dejstev.
V Železni kapli se po plezalni le vzpenjamo, navzdol se praktično vsi vračajo po lahki krožni poti. Na Cjajniku te možnosti ni. Ali se je potrebno vrniti po isti, torej plezalni poti, ali pa se nadaljuje proti Cjajnikovi škrbini, kjer nas prav tako čaka zelo težaven spust. Seveda omenjena pot s tem še ni končana, saj nas čaka še precej zahteven sestop s Košutnikovega turna, bodisi po visečem mostu ali mimo njega.
Če bi vse skupaj nekako strnil, bi rekel da je vsaj po mojem mnenju pot čez Cjajnik kondicijsko precej zahtevnejša, v celoti prek Košutnikovega turna tudi napornejša in daljša, v tehničnem smislu pa ravno zaradi obveznih zahtevnih spustov nič kaj lažja od tiste v Železni kapli.
Lp.
|
|
|
|
| acjom4. 07. 2012 00:00:00 |
Hvala, ko se vrnem povem še svoje občutke.
|
|
|
|
| Tinch2. 08. 2012 00:00:00 |
Včeraj bil na omenjeni turi. Na poti proti Cjajniku še vedno visi opozorilo, da je pot zaprta, v koči pa so mi zatrdili, da je bila pot z 31.7 spet odprta.
|
|
|
|
| pravi2. 08. 2012 00:00:00 |
Plaz je šel 200m stran od poti, tako da ni nobenih težav z pristopom, verjetno je opozorilo zato, da hodiš na lastno odgovornost..
|
|
|
|
| urbancek3. 08. 2012 00:00:00 |
To tudi meni ni bilo jasno. Podor in njegova vpadnica po mojem mnenju nikakor ne dosežeta poti na Cjajnik
|
|
|
|
| ljubitelj gora25. 10. 2012 00:00:00 |
Včeraj šel tole pot, podor ki se je zgodil poleti je bil precej bolj levo od vstopa v ferrato na Cjajnik, pot odprta, so pa razno razna opozorila za samovarovalne komplete, vrnil se čez viseči most k pa se kr zibal, mal strašljivo, pa nobenga nisem imel poleg, da bi mi kako spodbudno besedo rekel
|
|
|
|
| jure197725. 10. 2012 00:00:00 |
Jaz pa sem skupaj z družbo opravil pot v nedeljo. Fantastično vreme, pot je odlično zavarovana in vsekakor vredna ogleda. Most se je pa tudi meni precej zibal . Prvi trije koraki so najbolj "zabavni", nato pa gre tekoče naprej.
|
|
|
|
| bohornik16. 11. 2012 00:00:00 |
Iščem informacije o trenutnih razmerah na zgoraj omenjenem vzponu. Hvala!
|
|
|
|
| ljubitelj gora16. 11. 2012 00:00:00 |
vprašanje kaj je z varovali zaradi ivja, ker zadnjič sem imel v začetku malo gladke jeklenice.
|
|
|
|
| ms_primoz24. 07. 2013 00:00:00 |
ali je v kratkem kdo prehodil omenjeno pot? kako je z varovali? srečno in varen korak
|
|
|
|
| acjom24. 07. 2013 00:00:00 |
Pot prehojena pred štirinajstimi dnevi, brez posebnosti. Le pogumno na vrh, srečno in varno
|
|
|
|
| MaxSi24. 09. 2013 00:00:00 |
Zadnji poletni dan je bil kot nalašč za hribolazenje in ker je prijalo malo adrenalina sem se odločil za ponovitev Cjajnika. Kljub temu, da se nekateri pritožujejo, da se previsoko pripelješ z avtom, koča pod Košuto je namreč na kar 1300nm, me to ni prav nič motilo, saj je Cjajnik resnično dobra "telovadba". Presenetljivo kljub idealnemu dnevu ni bilo pretiranega obiska, le kakih 15 planincev sem srečal. Da ne nakladam preveč, pa me ima, saj je pot resnično impozantna, dodajam nekaj komentarjev. Ogrevalni del poti, po melišču do vznožja stene nas dodobra ogreje in že takoj po vstopu je potrebno precej napenjati mišice. Varovala in jeklenice so v odličnem stanju, le na kakšnem odseku nas preseneti ohlapna jeklenica, ki pa ne predstavlja nobene nevarnosti, le malo bolj se posvetimo koraku in oprijemu. Vmesni del poti je po mojem mnenju še pretirano varovan, ampak bolje več kot premalo, sploh za tiste nevajene. Zaključni stolp ponudi pravo avanturo in ni hudič, da se ne bi pošteno prepotili. Na stolpu me je preganjala misel, kako spretni in pogumni so tisti, ki se lotijo pristopa v prostem slogu, sam namreč tudi za trenutek nisem izpustil jeklenice. Presenetljivo je spust iz stolpa zaradi gladkih skal in že dobro utrujenih rok precej garaški, skorajda bi lahko rekel, da sem se lažje povzpel, kot pa kasneje spustil. Seveda se je škoda spustiti nazaj v dolino, tako je skoraj obvezno nadaljevanje do Košutnikovega turna in seveda vrnitev po ferati ÖTK Steig Neu. Na tem delu bi rad opozoril na krušljivost in padajoče kamenje! Sledi adrenalinski užitek na majavem mostu in spust do melišča... Čudovita tura, z izjemnimi razgledi in raznolikostjo. Obvezna dobra pripravljenost in opremljenost. Tisti z vrtoglavico se je pa raje izognite
|
|
|
|
| Pero#2424. 10. 2013 00:00:00 |
Zdravo,
zanima me kje je najbolj primeren sestop, če greš po tejle poti dol.
Hvala, lpp
|
|
|
|
| jax25. 10. 2013 00:00:00 |
Najbolj naraven je po ferati s Košutnikovega turna. Lahko greš tudi po vzhodni grapi, ampak stvar je menda precej nevarna zaradi kamenja.
Edini malo bolj normalen sestop pa je po markirani poti okrog Tolste Košute, kar pa je prekleto velik ovinek.
|
|
|
|
| neyo25. 08. 2015 00:00:00 |
Imam vprašanje. Če grem na Košutnikov Turn iz planine Dolge Njive, kako daleč je še do visečega mostu. Želel bi le preko višečega mostu in potem nazaj na Dolge Njive. Zanima me čas kompletne ture. Bi pa šel jutri. Upam da bo vreme zdržalo.
|
|
|
|
| ms_primoz25. 08. 2015 00:00:00 |
Iz vrha Košutnikovga turna do mostu je cca 20 min...pa brez samovarovanja ti ne priporočam.
|
|
|
|
| neyo25. 08. 2015 00:00:00 |
Hvala za odgovor.Samovarovalni komplet pa imam. LP
|
|
|
|
| mukica4. 08. 2017 00:00:00 |
Včerajšna preplezana pot na Cjajnik in nadaljevanje do Košutnikovega turna se je pričela v dokaj svežem jutru, na melišču naju je že projetno grelo, no v steni pa je meni bilo pošteno vroče. Pot brez posebnosti, kar pač piše...zahteva nekaj moči v rokah, plezalskih veščin in znaja uporabe varoval...Vesla sem , da se mi je izpolnila želja in vesela bom če se še vrnem
|
|
|
|
| ŠpRo294. 08. 2017 00:00:00 |
Bravo, čestitke. Tudi moja želja. Lahko vprašam, je pot do Košutnikovega turna dobro označena? Kaj pa sestop s Cjajnika, na sliki kar zgleda navpično.
Koliko je časovno razlika med potjo C in D?
Hvala vnaprej.
|
|
|
|
| mukica4. 08. 2017 00:00:00 |
Ja pot naprej je označena, sicer z obledimi rdečimi markacijami , je pa stezica zelo dobra videna...ni problema..Sestop je tak kot zgleda, navpičen...razlike med C in D ne ponam, najbrž le kakšno minuti, ker del sestopa je potem na C...in se potem preusmerič proti označeni poti na Košutnikov turn
|
|
|
|
| ŠpRo294. 08. 2017 00:00:00 |
Hvala, koliko pa je časovno od Cjajnika do Košutnikovega turna?
|
|
|
|
| ŠpRo296. 08. 2017 00:00:00 |
Včeraj naredila tole turo in ja, tudi meni bila zelo všeč in pustila navdušenje. Varovala v odličnem stanju, moč v rokah in tudi v nogah pa zelo dobrodošla.
|
|
|
|
| Grega9228. 05. 2018 00:00:00 |
Zivjo
Je bil kdo zadnje case cez fearto, je se kaj snega?
|
|
|
|
| peterr28. 05. 2018 00:00:00 |
Včeraj sem zasledil na FB (Gorski svedri) da je zaradi poškodb ferata zaprta. Preveri
|
|
|
|
| zlatorogus19. 07. 2018 00:00:00 |
Pozdravljeni! Ima kdo kakšen info, če je ferata že odprta?
|
|
|
|
| turbo19. 07. 2018 00:00:00 |
|
|
|
|
| zlatorogus19. 07. 2018 00:00:00 |
Hvala za link. Sem kar poklical in možakar pravi, da je ferata odprta. zuppa gut!
|
|
|
|
| janezs7320. 07. 2018 00:00:00 |
Ta teden sem šel po službi: od koče pod Košuto na Cjajnik, prek škrbine na glavni greben, do Koš.turna in dol po OTK. VSe poti so prehodne, nikjer snega, nekaj jeklenic je morda bolj ohlapnih, a nič problematičnega.
|
|
|
|
| Turbolazec12. 06. 2020 00:00:00 |
Zdravo! Mogoce kdo ve kaksne so razmere? Je se kej snega ali je pot normalno prehodna?
|
|
|
|
| jax12. 06. 2020 00:00:00 |
Popolnoma normalno prehodna. Nekaj snega utegne biti le na sestopu po varianti, ki se mostu izogne. Zato priporočam sestop čez most.
|
|
|
|
| Turbolazec12. 06. 2020 00:00:00 |
Hvala, namen je tudi sestopiti cez most.
|
|
|
|
| fjr23. 07. 2021 06:29:01 |
Lep pozdrav. Sprašujem če je pot že prehodna brez zimske opreme. Hvala.
|
|
|
|
| Lukito23. 07. 2021 15:04:51 |
V sredo so plezali tako Cjajnik kot Košutnikov turn, na Slovenski strani ni nikjer snega, kako je na Avstrijski ne vem, nisem pa videl da bi nosili zimsko. Srečno.
|
|
|