Lovska koča Gozdnik - Gozdnik

Včeraj pa iz Griž-Zabukovica z avtom do konca asfalta, potem pa peš še malo po cesti, nato vzpon na Gozdnik. Spet full toplo, na vrhu pa je pihal močan vendar topel veter, pa začelo je rahlo deževati, pa sonce je posijalo, pravo aprilsko vreme. Potem po grebenu naprej, pa mimo Kala in Mrzlice nazaj do avta.

Vrh prvič obiskala 12.01.2015. Štart spodaj od potoka, kjer preneha asfalt, ura 11:05. Zaradi slabe izbire obutve in snega tudi po lovski koči nadaljujem pot po kolovozu, dokler se le ta ne zoži, nato ob prvi tabli krenem navzgor skozi gozd. Pot je tu že strma. Zaradi snega spregledam oznake, pot izgine pred očmi, zato krenem po svoje in prisopiham ven na vrhu Malega Gozdnika. Celotno pot ni opaziti nobenih stopinj kakega predhodnika, le živali. Kljub opremljenosti in segretosti je mraz, zelo mraz. Že se hočem zaradi težkih razmer obrniti nazaj v dolino, a se odločim stisniti zobe in že sledim markacijam proti vrhu. Pot je resnično dobro označena, že na daleč se vidi njen potek. Najbolj zahteven del poti pod vrhom premagam po mukotrpni borbi z neusmiljenim severnim vetrom in spodrsavanjem nog v snegu. Bivak je v stanju bp, 12:45. Preoblečem se, okrepčam. Pod 0 stopinj je zagotovo, saj zaradi mraza ni mogoče dlje obmirovati. Vpišem se, pohodniku za menoj pustim čokolado, zapahnem in se odpravim v dolino, 13:05. Previdno se spuščam, dosežem svoj avtomobil ob uri 13:45. Srečno!

Sredi poletja, pot je na določenih odsekih zaraščena in predvsem v zgornjem delu slabo marikrana. Do slike 9 je dobro uhojena, potem pa se markacije izgubijo - res strm kolovoz služi kot pot, ko zavije levo, pa je potrebno v travi in grmovju desno poiskati uhojeno pot med visokimi travami. Sem bila tukaj že v drugih razmerah, zato mi je pot znana, a če bi bila prvič, bi imela najbrž nekaj težav dešifrirati, kje pot sploh je. Pa še nekaj je, pot ni nedolžna, kljub lepo speljanemu cik-caku v spodnjem delu - zlahka se zdrsne in strmina je konkretna.

Glede na komentarje smo se z veliko previdnosti odpravili na Gozdnik. Vzpon je trajala nekoliko dlje, kot je napisano, saj je pot pogosto zaraščena. Ker je bil zadnji del poti po kozji potki in bi lahko bil zdrs grd, smo se odločili, da se spustimo s hriba po drugi poti. Puščica na vrhu je nakazovala desno dol. Na poti ni bilo niti ene same markacije, tako da smo hodili po stezicah, ki so se zdele prehodne. Na plano smo prišli v vasici, ki je bila 40 minut oddaljena od lovske koče, kjer smo parkirali. Skratka: pot ni niti lahka niti označena niti ne traja toliko časa, kot je navedeno.