Ishodište: Mallnitz (1215 m)
| Širina/Dužina: | 47,0148°N 13,1853°E |
| |
Vrijeme hodanja: 7 h
Zahtijevnost: zahtjevan označeni put
Visinska razlika: 2037 m
Visinska razlika po putu: 2100 m
Zemljovid:
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada
Preporučljiva oprema (zima): šljem, cepin, dereze
Pogleda: 22.698
 | 4 osobe voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Iz Spittala vozimo prema Lienzu, ali samo do naselja Möllbrücke. U spomenutom naselju primjećujemo oznake za Mallnitz i alpsku cestu na Großglockner. Pratimo tu cestu do naselja Obervellach, gdje nas oznake za Mallnitz usmjeravaju desno. Iza sela cesta počinje strmije se penjati i nakon nekoliko kilometara uspona dovodi nas do alpskog mjesta Mallnitz. Dalje vozimo još nekoliko kilometara do donje stanice žičare na Ankogel (Ankogelbahn), gdje parkiramo na velikom parkiralištu.
Opis puta:
Na kraju parkirališta ćemo na lijevoj strani ceste primijetiti smjernokaze koji nas usmjeravaju lijevo na skijašku stazu. Pot se zatim prilično strmo penje po skijaškom polju povremeno prolazi i kroz šumu ili po planinskoj cesti. Ako negdje na putu skrenemo s označene staze možemo pratiti i planinsku cestu ili skijaško polje. Nakon dobre sata hoda od izlazne točke dolazimo do srednje stanice žičare gdje je i koća Hochalmblick.
Malo iznad koće su smjernokazi koji nas usmjeravaju naprijed po skijaškom polju. Pot prvo ide po travnatim padinama na lijevoj strani žičare, zatim skreće lagano desno i preko nekoliko potočića dovodi nas na desnu stranu žičare. Pot se zatim penje paralelno s žičarom prema sedlu Etschlsattel (2546m). Malo prije sedla s lijeva se nam priključuje i pot od koće Mindener Hütte. Na sedlu idemo lijevo i slijedi samo još kraći uspon do gornje stanice žičare.
Od gornje stanice nastavljamo ravno u smjeru Hannoverhaus, desno vodi direktna i nekoliko minuta kraća pot prema Ankoglu. Od gornje stanice žičare do koće imamo još približno 15 minuta uspona.
Kod koće slijedimo oznake Ankogel. Prvo se malo spustimo do manjeg sedla gdje idemo desno, lijeva pot vodi prema vrhovima Grauleiten i Plattenkogel. Nekoliko metara ispod sedla dolazimo ponovno do raskrižja gdje se nam s desne priključuje direktna pot od gornje stanice žičare. Ovaj put idemo lijevo i zatim u blagom spustu prelazimo južne padine ispod spomenutih vrhova. Kad dođemo do smjernokaza nastavljamo ravno u smjeru prema Ankoglu. Nakon nekoliko minuta hoda dolazimo ponovno do smjernokaza gdje idemo lijevo za oznakama Ankogel. Nakon kraćeg uspona po relativno blagoj padini pot skreće lagano lijevo i počinje se penjati uz ledenjak Lassacher Kees. Ledenjak je relativno blag i nema pukotina. Pot zatim ponovno skreće lijevo i penje se prema provaliji Radeck Scharte. Na provaliji idemo desno i po kamenitom grebenu dosežemo vrh Kleine Ankogel. Greben od provalije prema vrhu je na nekim mjestima blago izložen ali suh ne stvara problema.
S vrha idemo lijevo i nastavljamo po glavnom grebenu. Pot prema vrhu Ankogla zatim ide po desnoj strani grebena i postaje nešto zahtjevnija. Istočno pobočje Ankogla po kojem se penjemo prilično je strmo i na nekim mjestima i opasno za klizanje. Treba je paziti jer se granitne ploče po kojima se penjemo nisu sve najstabilnije. Prema vrhu pot zatim skreće lagano lijevo i dovodi nas do križa i knjige za upise. Pravi vrh dosežemo ako od križa nastavimo još nekoliko desetaka metara po izloženim grebenu.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
Rasprava o izletu Mallnitz - Ankogel
|
| triglavski8. 07. 2008 00:00:00 |
Lani 25. septembra vreme ni obetalo najbolje, ker pa je bilo že vse spakirano sem se že popoldan odpravil na pot Bovec - Trbiž - Spittal - Obervellach - Mallnitz. Večer v Mallnitzu je deloval precej zapuščeno, zato sem odšel kmalu na počitek. Glede na vremensko napoved, da sprva nekako še bo, sem štartal že pred 4. jutranjo uro. Od spodnje postaje žičnice sem jo ubral kar po smučišču in delno po cesti proti koči Hochalmblick (med tednom zaprta)ter seveda takoj naprej. Sicer dolgočasno pot sem si krajšal z opazovanjem neba in razvojem oblačnosti pa tudi iskanjem markacij. Ob prvem svitu sem prišel do zgornje postaje žičnice ter skočil še do koče Hanoverhaus, ki je sicer malo iz poti. Tudi ta je seveda v tem času že zaprta, našel pa sem bivak v spodnjem prostoru, ki naj bi bil namenjen le v nuji, ima pa 6-8 ležišč in peč na drva. Do tu 2.45 h. Seveda takoj nadaljujem po poti 502 sprva rahlo navzdol in naokoli vse do križišča, kjer pot (520) končno zavije gor proti. Sneg prične nekje na okoli 2600 m, sprva le snežne zaplate, nad 2700 m, to je na robu morene pa se že najde povezan, seveda pa je še vedno možno tudi po kopnem. Sneg drži, tako, da je hoja lagodna. Vršni del je v tem času že zagrnila megla, tako kot sosede naokoli, le dol proti dolini je čisto. Na Malem Ankoglu si navežem dereze in palice zamenjam s cepinom. Sledim gazi predhodnikov izpred nekaj dni, ki pa so bolj rinili v kopne skale, kot pa se držali označene poti, zato jo ubiram po svoje po snegu. Kmalu dosežem križ, vendar nadaljujem še tistih nekaj metrov po grebenu, kjer dosežem najvišjo točko. Pot od zgornje koče do vrha opravim v 2 urah. Zatem se vrnem do križa, celo megla se počasi razkadi, za kar je zaslužen rahel SV veter. Po kakšne pol ure postanka na vrhu se obrnem v nasprotno smer in ob 13.30 sem že v sončni dolini. In na tako znani gori tistega dne razen nekaj gamsov in svizcev nisem srečal nikogar.
|
|
|
|
| NEIC00825. 08. 2008 00:00:00 |
Ali ni nujno najeti vodnika za obisk gora v Avstriji?
|
|
|
|
| Mravlja19839. 07. 2009 00:00:00 |
Pozdravljeni.
Zanimam se za omenjeno turo. Zanima me, kako je s tem ledenikom. Je možno poleti na vrh brez derez in cepina? Sicer piše, da poleti ni treba a se rajši prepričam. Kako pa je s čelado v Avstriji? Je obvezna?
Hvala in LP
|
|
|
|
| čemšeničan9. 07. 2009 00:00:00 |
Na Ankoglu sem bil 21.7.2007,takrat tistega leta zima ni bila obdarjena z obilo snega,s seboj pa sem vseeno imel dereze in cepin potreboval nisem ne derez ne cepina prečenje po ledeniku se je dalo brez,toda previdno,bil sem brez čelade.Za letošnji vzpon ti priporočam,da vzameš s seboj dereze in cepin,ker je v visokogorju še veliko snega,mislim,da med malim in velikim Ankoglom nebo šlo letos brez derez in cepina.Za čelado pa se odloči sam,takrat jo ni imev nihče ne midva,ki sva bila tisti dan edina Slovenca na vrhu ne Avstrijski planinci.Ko boš opravl turo mi pa sporoči.Pa srečno pot ti želim.
|
|
|
|
| nisa20. 07. 2010 00:00:00 |
Pozdravljeni,
koliko časa porabimo od Ljubljane do spodnje postaje žičnice, in koliko od zgornje postaje do vrha Ankogla. Če je kdo bil letos tam, prosim, naj mi napiše kakšne so razmere: sneg itd...
Lep pozdrav!
|
|
|
|
| mmalok21. 07. 2010 00:00:00 |
Od zgornje postaje do vrha smo mi v sobot 17. porabili 2,5 uri, prečiš le eno snezišče (ledenik), ki pa ima gaz in ni porblematičen, pri povratku pa lahko uporabiš ledenik za spust (kar konkretno skrajša čas sestopa). Stanje s slikami na http://www.pdmaticams-drustvo.si pod album slik. Želim vam vsaj takšne razmere kot smo jih imeli mi. LP
|
|
|
|
| VanSims29. 08. 2011 00:00:00 |
Prva žičnica gre gor zjutraj ob 8.30, zadnja v dolino ob 16.00(stanje avgust 2011).
Zaključni greben je tehnično zahteven, izpostavljen in niti pod razno ni za vrtoglave.
Kljub temu turo toplo priporočam vsem, ki že imajo izkušnje z zahtevnimi potmi(ne nujno zelo zahtevnimi), naj pa to ne bo prva zahtevna pot.
Kar se tiče ledenika, prečimo njegov gornji ostanek. Palice so v veliko pomoč, lahko pa gremo tudi okoli po skalah, a previdno(nestabilne, krušljive). Stanje: poletje, 2011.
|
|
|
|
| Okmodko3. 09. 2011 00:00:00 |
Kolikšna je pa kaj cena žičnice?
|
|
|
|
| VanSims4. 09. 2011 00:00:00 |
Sem tudi pozabil povedati, da ne obratuje v ponedeljek in torek
|
|
|