Ishodište: Martinjak (600 m)
| Širina/Dužina: | 45,7784°N 14,4033°E |
| |
Vrijeme hodanja: 1 h 15 min
Zahtijevnost: laki označeni put
Visinska razlika: 514 m
Visinska razlika po putu: 514 m
Zemljovid: Snežnik 1:50.00
Preporučljiva oprema (ljeto):
Preporučljiva oprema (zima): cepin, dereze
Pogleda: 45.770
 | 3 osobe voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
S autoceste Ljubljana - Koper idemo do izlaza Unec i pratimo cestu naprijed u smjeru Cerknice. Iz Cerknice nastavljamo glavnom cestom prema Blokama i Ložu, a zatim u selu Martinjak, neposredno prije autopraonice, skrećemo lijevo na usku cestu koja se uz manji potočić uspinje prema gore. Više put skreće lijevo, neko vrijeme se strmo uspinje, a potom nas dovodi do raskrižja, gdje nastavljamo desno. Dalje se vozimo nekoliko 10 metara i parkiramo na za to predviđenom mjestu u blizini vodozahvata.
Opis puta:
U blizini polazišta tražimo pješačku stazu (početak staze nije markiran) koja se u početku uspinje paralelno s cestom, a zatim skreće blago ulijevo i postupno se počinje sve strmije uspinjati. Staza koja se dalje dosta strmo uspinje, više se blago spušta te nas dovodi do markiranog raskrižja, gdje se staza odvaja lijevo prema spomeniku. Nastavljamo ravno (lijevo spomenik 1 minuta) ponovno strmijom stazom koja se potom spaja sa stazom iz Grahova.
Nastavljamo lijevo stazom koja se dijagonalno uspinje na sve panoramskije padine Slivnice. Staza s koje se otvaraju prekrasni vidici na Snežnik, Cerkniško polje i greben Javornika tek nas malo dalje dovodi do sljedećeg križanja.
Tu idemo desno (ravno Dom na Slivnici 3 minute) i nastavljamo uspon već spomenutom travnatom padinom. Više prelazimo u stazu grmlja, a zatim se rubom iste u nekoliko 10 koraka dodatnog hoda uspinjemo na vrh Slivnice.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
Rasprava o izletu Martinjak - Slivnica
|
| novinsekp28. 09. 2009 00:00:00 |
Včeraj sva z možem prehodila to pot. Pot je res zelo strma, tako da sva od izhodišča do vrha porabila 1.10  min , dol sva bila pa v 25 minutah  . Naj omenim samo to, da je pot do izhodišča zelo slabo označena oz. sploh ni označena. Sva morala povprašati domačine, da so nama povedali, kje se gre, ker ni nikjer nobenih smerokazov.
|
|
|
|
| Tadeja745. 10. 2009 00:00:00 |
bila pred kratkim in se strinjam. pot do izhodišča ni označena in tudi jaz sem morala spraševati domačine, da sem našla. sicer je pa tole super izlet, za mlado in staro. v lepem vremenu je srečanje z mukicami in konjički res čudovito. no ja, za tiste ki se ne bojijo njihove bližine 
|
|
|
|
| akbara13. 12. 2009 00:00:00 |
Če kdo iz med vas dobro pozna pristop na Slivnico iz vasi Otonica, bi prosila za opis in objavo. Enkrat sem se odpravila iz tiste strani, pa sem se kmalu zgubila, ker kolikor vem, ta pot ni markirana
|
|
|
|
| sk213. 12. 2009 00:00:00 |
Pot ni markirana, ji pa ni težko slediti. Ponavadi naredim krožno Begunje-Medvednica-lovska koča-Slivnica-Zatrepi-Brezje-Begunje.
Ob priliki bom dal gor kako sliko.
|
|
|
|
| robi210714. 11. 2015 00:00:00 |
Smo jo danes prehodili. Kar se tiče označenosti izhodišča in tudi same poti, zgornji opis in komentarji danes ne držijo več. Izhodišča ni težko najti. Mi smo za izbrali avtobusno postajo Martinjak iz smeri Cerknica in krenili po asfaltni cesti, ki se takoj nasproti postaje spusti s hriba. Na pričetek poti nas je opozoril tudi rdeč smerokaz nekaj metrov nad križiščem (vidi se ga tudi na Google street view). Pot nas je vodila mimo nekaj hiš, po cca. 100 m smo z asfalta prešli na makadam. Po cca. 200 m smo prišli do razcepa in tu smo zavili desno po gozdni cesti. Nekaj metrov za vodnim zajetjem, ki je prikazan na sliki 1, je zopet rdeč smerokaz, ki nas je usmeril s ceste levo strmo v hrib na gozdno stezo. Tudi v nadaljevanju je pot izvrstno markirana, pa tudi sicer je toliko uhojena, da se ji da brez težav slediti tudi brez markacij.
Pot je sicer resda kar strma, vendar jo je navkreber z občasno rahlo pomočjo zmogla celo naša skoraj 5-letnica, in to v celoti. Od odcepa z gozdne ceste do koče smo potrebovali cca. uro in 40 min. Dol je bilo treba malo več pomoči, vendar je šlo tudi to. Pot torej ni noben bavbav. Na vrhu smo bili nagrajeni prelepim razgledom na Cerkniško polje, prijazno osebje pa nas je postreglo z okusno joto, štrudlom in palačinkami. Zelo prijeten izlet tudi za družine z malčki.
|
|
|