Pod Prevalom - Bistriška špica/Feistritzer Spitze

Prilaz izlazištu:
a) Zapeljemo se v Črno na Koroškem (do sem s Koroške strani iz Raven ali iz Šoštanja preko prelaza Spodnje Sleme), nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Koprivni. Cesta nas vodi ob reki Meži, ob kateri se peljemo do križišča, kjer se v desno odcepi cesta v dolino Tople. Pot naprej nas vodi ob potoku Topla, mi pa se po vzpenjajoči se asfaltni cesti peljemo do križišča ob nekdanjem rudniku v Topli, kjer zavijemo levo. Sledi vzpon mimo kmetije Končnik, nato pa se cesta nekoliko položi. Ob spominskem parku NOB zavijemo levo na gozdno cesto, ki se po krajšem spustu prične vzpenjati skozi gozd. Sledimo gozdni cesti, ki povezuje naselji Topla in Koprivna. Po dveh serpentinah se preko pobočij Čofatijevega vrha (oziroma točneje nekoliko nižjega Šoparjevega vrha) vzpenjamo prečno desno do manjšega križišča na prevalu Pod Prevalom. Parkiramo na enem od primernih mest ob cesti, tako da ne oviramo prometa ter dela domačinov ali gozdarjev.
b) Zapeljemo se v Luče (do sem iz Mozirja ali iz Kamnika čez prelaz Volovljek (Kranjski Rak)), nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Logarski dolini. V vasi Solčava zapustimo glavno cesto proti Logarski dolini in nadaljujemo desno v smeri Podolševe, prelaza Spodnje Sleme in Črne na Koroškem. V nadaljevanju cesta izgubi asfaltno prevleko, mi pa po nekaj kilometrih na križišču v Podolševi zavijemo desno proti Črni na Koroškem. Cesta, ki se v nadaljevanju v glavnem prečno vzpenja, nas čez čas pripelje do prelaza Spodnje Sleme. S prelaza se cesta prične spuščati, mi pa ji sledimo v smeri Črne na Koroškem. Ko se po nekaj kilometrih spustimo v dolino, na križišču zavijemo desno proti Črni na Koroškem (levo Koprivna). Po glavni cesti se spuščamo le še kratek čas, nato pa nas oznake za dolino Tople usmerijo levo na vzpenjajočo se cesto. Pot naprej nas vodi ob potoku Topla, mi pa se po vzpenjajoči se asfaltni cesti peljemo do križišča ob nekdanjem rudniku v Topli, kjer zavijemo levo. Sledi vzpon mimo kmetije Končnik, nato pa se cesta nekoliko položi. Ob spominskem parku NOB zavijemo levo na gozdno cesto, ki se po krajšem spustu prične vzpenjati skozi gozd. Sledimo gozdni cesti, ki povezuje naselji Topla in Koprivna. Po dveh serpentinah se preko pobočij Čofatijevega vrha (oziroma točneje nekoliko nižjega Šoparjevega vrha) vzpenjamo prečno desno do manjšega križišča na prevalu Pod Prevalom. Parkiramo na enem od primernih mest ob cesti, tako da ne oviramo prometa ter dela domačinov ali gozdarjev.

Opis staze:
Z manjšega križišča še pred prevalom gremo desno na stransko cesto, ki nas v nekaj deset korakih pripelje do jase, kjer stojita dva starejša križa, eden levo od ceste, eden pa na manjšem križišču.
Tu izberemo levo, nekoliko širšo cesto, ki se v nadaljevanju prične prečno vzpenjati proti levi (tu se že takoj na začetku v desno odcepi dokaj neopazna lovska pot, ki je v spodnjem delu na dele precej zaraščena, višje nad lovsko kočo Anijeva bajta pa je zelo strma, na markirano pot pa se priključi na približno 1800 metrih nadmorske višine).
Po omenjeni cesti se prečno vzpenjamo do nadmorske višine 1485 metrov, kjer se priključimo markirani poti iz Koprivne. Tu cesta zavije desno, mi pa jo na koncu ovinka zapustimo in vzpon nadaljujemo po markirani poti, ki sprva še preči nekaj kolovozov, kjer sledimo markacijam, nato pa pot preide v pretežno smrekov gozd, kjer postane dokaj strma.
Na predelu imenovanem Travniček se nam z desne priključi prej omenjena pot, ki vodi mimo Anijeve bajte, še nekoliko naprej pa pobočja na desni strani postane precej strma in na dele tudi prepadna, markirana pot pa se drži levo od pečin.
Na dokaj travnatem delu se z markirane poti rahlo v desno odcepi še neoznačena stezica, ki do Knepsovega sedla vodi ob robu pečin, mi pa sledimo markacijam, ki nas v nadaljevanju vodijo ob državni meji, kjer pa je še danes viden posekan obmejni pas, po katerem se vzpenjamo nekaj časa, nato pa se pot obrne bolj v desno in se še dodatno položi.
Višje se obzorje prične vedno bolj odpirati, odpre pa se nam tudi že pogled na najvišji vrh Pece, Kordeževo glavo, mi pa se v nadaljevanju lahkotno prečno vzpenjamo proti desni, po na dele slabše uhojeni stezi.
Na približno 2050 metrih nadmorske višine dosežemo neizrazit južni greben Končnikovega vrha, od koder sledi lahkoten prečni spust do označenega razpotja na slovenski strani Knepsovega sedla.
Tu se usmerimo rahlo levo (rahlo desno Kordeževa glava) in se sprehodimo še do označenega razpotja na avstrijski strani Knepsovega sedla.
Tu se usmerimo levo navzgor v smeri Bistriške špice / Feistritzer Spitze (naravnost navzdol žičnica na Peco; pot mimo stare koče, desno pa običajna pot proti žičnici na avstrijski strani Pece) ter se pričnemo strmo vzpenjati po razglednih pobočjih Končnikovega vrha. Sledi približno 15 minut vzpona in prispemo na razgleden Končnikov vrh.
S Končnikovega vrha se pričnemo spuščati po markirani poti, ki se nadaljuje proti zahodu, med spustom pa pred seboj v lepem vremenu lepo vidimo bližnji Križnik in nekoliko bolj oddaljeno Bistriško špico. Pot se ob grebenu hitro spusti na neizrazito sedlo med Končnikovim vrhom in Križnikom, le malo naprej pa pot z območja ob državni meji v celoti preide na avstrijsko stran, kjer se pot nadaljuje po pobočjih Križnika. Sledi prečni vzpon, ko se ruševje na desni strani prehodno konča, se na desno odpre prehod na nekaj minut oddaljeni Križnik, mi pa s potjo nadaljujemo po markirani poti, ki se še nekaj časa nadaljuje z nekaj krajšimi vzponi in spusti, nato pa postopoma prispemo na pobočja Bistriške špice, kjer se za nekaj časa pričnemo strmeje vzpenjati. Višje se ruševje konča, nato pa po travnatem delu dosežemo križ na Bistriški špici.

Izhodišče - priključitev na markirano pot 0:15, priključitev na markirano pot - Travniček 0:50, Travniček - Knepsovo sedlo 0:50, Knepsovo sedlo - Končnikov vrh 0:15, Končnikov vrh - Bistriška špica 0:45.

Opis se nanaša na stanje julija 2025 in julija 2026, slike pa so iz različnih obdobij.

Na stazi: Priključitev na markirano pot (1485m), Travniček (1806m), Knepsovo sedlo (2011m), Končnikov vrh (Peca) (2109m)

Preporučujemo: izleti s istog izlazišta, slični izleti, panorama