Prijevor - Maglić

Cesta je bila v mesecu Juliju v zelo zelo slabem stanju, zaradi česar sem na sedlu Dragoš obrnil in vrh izpustil.

Pred tednom dni smo se dva kombija s po osmimi ljudmi, pripeljali do Prijevora, cesta je res slaba, a gre! Mi smo ubrali drugo pot: od parkirišča smo šli levo gor - tabla, pot je markirana, v dokaj strme trave, malce čez gozd in ob zagruščeni grapi do sten. Tam je 20m del vzpona zavarovan z zajlo, potem nikjer več, na vsakih 30m pa so svedrovci z rinko, za varovanje. Ali je varovanje potrebno ali ne, je subjektivna ocena. Večini naših udeležencev niti ni bilo potrebno. Po 150m pridemo na greben in do vrha je pot nezahtevna. Za vzpon smo potrebovali 2,5 ure, zmerne hoje! Večina je sestopila na drugo stran - SZ, tako imenovanim "Poštarskim putem" do Dernečišta, kamor sva jih prišla iskati s kombijema.Lepa krožna tura, gor zelo zahtevna, dol zahtevna!

Konec julija smo šli na Maglić direktno s Prijevora (1,5 h - zahtevna označena pot), nato pa se vračali po opisani poti zgoraj. Cesta do Prijevora je normalno prevozna seveda s pravo mero previdnosti (najprej 2. prestava, proti koncu bolj 1. prestava). Pot Prijevor - Maglić - Trnovačko jezero - Prijevor je odlična enodnevna krožna tura (13,5 km, 1350 višincev, 5 h hoje), primerna tudi za dobro uhojene otroke. Trnovačko jezero je za mene eno najlepših videnih gorskih jezer.

Mi se konec tedna odpravljamo na Maglič - z Dernečišta. Zanima me, če je začetek poti ob cesti viden oziroma označen.

Mi smo sicer šli s Prijevora, a ob cesti nisem opazil označenega izhodišča z Dernečišta. Res pa je, da nisem bil posebej pozoren. Zakaj pa ne greste s Prijevora? Krajše in hitreje je, da ostane več časa in volje za Trnovacko jezero.

Ulmus izhodišča omenjene poti nisi opazil, ker nisi šel po "pravi" cesti. Tam pri U ovinku si šel desno oz naravnost za Prijevor, Dernečište pa je v tem ovinku levo.
Felix, izhodišče Poštarske poti je cca 1,6km od tega U ovinka in v desno, tudi jaz ne vem, ali je označeno. Se pa pridružujem mnenju Ulmusa, pot Prijevor - direktna - Maglić - Trnovačko jezero je super izbira, pri jezeru je brunarica, lahko se skopaš pa evro mislim da je vstopnina v park (tukaj si v Črni gori). Ponekod boš morda zasledil, da gre za alpinistično smer, ampak ni. Pot je varovana z nekaj jeklenicami, sam bi jo primerjal s tisto na Nanos, še največja težava je lahko melišče do stene, ki pa se mu lahko brez težav ogibaš po robu. Lahko mi zasebno pustis email pa ti posljem na karti izhodisca. Srecno

Aha, bongo, tega pa nisem vedel. V ostalem se pa popolnoma strinjam. Voda v jezeru konec julija je imela prijetnih 23 °C.

Hvala vsem za odgovore. Pot s Prijevora sem si pogledal na videu, kar se mene in še katerega tiče ni problem, nekaj pa jih imam zraven, ki za takšno pot ravno niso.
Bongo, sem poslal ZS.

Še moj potopis in fotke z Maglića, Trnovačkega jezera in Trnovačkega Durmitora. Začetek julija, 5 dni v Sutjeski in okolici...

Mislim,da bi tudi v slovenskem jeziku imel kakšnega bralca.

Miri, Google translate.. Pišem v angleščini zaradi širšega občinstva in zaradi tega ker so moje stranke angleško govoreče...

Miri, to ni ljubiteljski planinec, ampak tisti, ki s tem služi - glede na to da omenja stranke.

Ne sluzi z vodenjem ampak s foto delavnicami, ce je to sploh pomembno

Maglić (2386m), najvišji vrh BiH, 9.9.2023. Vzpon s Prijevorja po zavarovani poti, spust na Trnovačko jezero in povratek preko Suve jezerine nazaj do izhodišča.
Cesta iz Tjentišta do Prijevorja (17km, 1100m višinske razlike) je v zelo slabem stanju in je prevozna za avtomobile z normalno višino podvozja ali terenska vozila. Povprečna hitrost vožnje z normalnim avtom je zaradi neravnin pod 15km/h, večinoma vožnja v prvi brzini, enako pri spustu. Cesta sicer ni strma. Povprečen naklon 6-7%. Kdor bi rad svojemu avtu prihranil muke, lahko pri upraviteljih apartmajev Košuta (Tjentište) najame VW golf 2 za 35 eur. Začetek poti je pri parkirišču na Prijevoru in je lepo viden. Sama pot je dobro shojena in markirana. V "plezalnem" delu je obvezna čelada zaradi proženja kamenja s strani pohodnikov. Samovarovalni komplet je težko uporabljati, ker jeklenice ležijo nenapete na skali. Tudi pot mimo Trnovačkega jezera (čez črnogorski Maglić, sprva položna po lepih travnatih terenih, nato strm spust proti jezeru) dobro markirana in brez posebnosti. Pri jezeru je manjša koča, kjer je potrebno pokazati osebni dokument (ozemlje Črne gore) in plačati 1 eur vstopnine za narodni park Piva. Tam se dobi tudi mrzlo pivo, kava in kaj za pod zob. Pri jezeru se sme tudi kampirati in seveda kopati (voda je razmeroma topla). Kamp opremo vam lahko s Prijevora do jezera dostavijo s konji.
Čiste hoje je za povprečnega planinca na opisani krožni turi za 6-7 ur. Ob povratku so me poleg čudovitega jezera navduševali pogledi na prostrane visokogorske travnike in občutek, da je tukaj okrog še veliko neprehojenega, prvobitnega.