Rifugio Dibona - Tofana di Rozes (Via Ferrata Lipella)
Ishodište: Rifugio Dibona (2083 m)
| Širina/Dužina: | 46,5326°N 12,0703°E |
| |
Ime puta: Via Ferrata Lipella
Vrijeme hodanja: 5 h
Zahtijevnost: iznimno zahtjevan označeni put
Ferata: C/D
Visinska razlika: 1142 m
Visinska razlika po putu: 1250 m
Zemljovid: Tabacco 03 1:25.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada, komplet za samovarovanje, svetilka
Preporučljiva oprema (zima): šljem, komplet za samoosiguranje, cepin, dereze, svjetiljka
Pogleda: 31.119
 | 5 osoba voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Prilaz iz Gorenjske: Iz Rateča ili Predela prelazimo granicu za Trbiž / Tarvisio i zatim nastavljamo autocestom u smjeru Videma / Udina do izlaza Tolmezzo. Od Tolmezza slijedimo cestu u smjeru sela Ampezzo i planinskog prijevoja Passo Mauria. Cesta se potom spušta i dovodi nas do raskrižja, gdje nastavljamo lijevo (moguće i desno) u smjeru Cortine d'Ampezzo. Na svim sljedećim raskrižjima pratimo putokaze za Cortinu d'Ampezzo. U Cortini d'Ampezzo slijedimo putokaze za alpski prijevoj Passo di Falzarego. Ovu usponsku cestu dalje slijedimo do mjesta gdje se desno odvaja cesta u smjeru planinarske kuće rifugio Dibona (odvojak je na nadmorskoj visini cca 1700 metara). Najprije nas asfaltna cesta više dovodi do raskrižja, gdje nastavljamo donjom lijevom cestom (desno planinarska kuća Duca d'Aosta) i pratimo je do parkirališta iza planinarske kuće Dibona. Iz pravca Primorske: Vozimo se autocestom prema Veneciji / Benetke / Venezia. U mjestu Portogruaro napuštamo autocestu prema Veneciji i nastavljamo desno autocestom prema Pordenoneu. Na sljedećem čvorištu kod Conegliana nastavljamo desno prema Bellunu. U blizini Belluna završava autocesta i na sljedećem križanju nastavljamo u smjeru Cortine d'Ampezzo. Nadalje, slijedimo gornji opis.
Opis puta:
Sa parkirališta nastavljamo makadamom pored ulaza. Pratimo ovu cestu do raskrižja s putokazima, gdje idemo lijevo pješačkom stazom prateći oznake »Via Ferrata Lipella«, a desno vodi staza 403 prema planinarskom domu Rifugio Giussani. Već nakon nekoliko metara ponovno smo na križanju. Ovaj put idemo desno također prateći znakove »Via Ferrata Lipella«. Nakon toga staza u usponu prelazi padine ispod moćnog južnog zida Tofane prema zapadu. U početku se uspinjemo kroz borovje koje ubrzo mijenja sipar. Kad se sasvim približimo zidu opet smo na prijelazu. Idemo lijevo i dalje prelazimo sipare prema zapadu. Desno vodi staza prema planinarskom domu Rifugio Giussani, a ravno osigurana staza »Grotta della Tofana«.
Nakon prelaska sipare ponovno ćemo biti na raskrižju, gdje idemo desno prateći putokaze »Via Ferrata Lipella«. Staza tu skreće malo prema sjeveru i ubrzo ulazimo u penjački dio staze. Uz pomoć držača i ljestava uspinjemo se gotovo okomito prema gore. Slijedi još jedan uspon ljestvama, koji nas dovodi u vojni tunel (Galleria del Castelletto). Staza zatim dosta dugo vodi kroz vojne tunele kroz koje se nekoliko puta također dosta strmo uspinjemo. Vojni tunel dugačak je oko 500 metara i uspinje se 120 metara. Iz tunela se potom uz pomoć čeličnih sajli spuštamo na nešto manje strmu padinu ispod vrha Il Castelletto. Slijedi gaženje uskim izbočinama prema sjeveru, a zatim staza postaje vrlo zahtjevna. Nekoliko puta se uspinjemo gotovo okomito i pomaže nam samo čelična sajla. Kasnije nam na kratkom prevjesnom dijelu pomaže i drška. Nakon toga staza još uvijek prelazi preko zapadnog zida prema sjeveru. Uglavnom hodamo po uskim izbočinama, a povremeno se strmo uspinjemo. Na stazi se nekoliko puta i malo spuštamo. Takav put se zatim nastavlja sve do križanja malo prije vrha Tre Dita (tri prsta). Također treba napomenuti da prelaskom uskih izbočina s okomitih zidova iznad nas često curi voda. Kad se viši snijeg još topi to su kao manji slapovi, koji nas itekako mogu natopiti.
Na križanju se lijevo odvaja staza prema vrhu Tre Dita i naprijed prema planinarskom domu Rifugio Giussani, a mi idemo desno kamo nas upućuje natpis »Cima«. Od križanja slijedi nešto duže gaženje po izbočini, a potom staza skreće lijevo strmo prema gore. Nekoliko puta se gotovo okomito uspinjemo uz čeličnu sajlu nakon čega se strmina lagano smanjuje. Dalje staza ide blago udesno i nastavlja uspon uz čeličnu sajlu. U međuvremenu ima i težih gotovo okomitih uspona. Staza dalje vodi blago udesno te nas dovodi na sipare gdje osigurana staza završava.
Nakon uspona po siparu ubrzo dolazimo na greben gdje se spajamo na lakšu stazu koja vodi istočnom stranom planine. Na raskrižju nastavljamo desno po grebenu po kojem se zatim još neko vrijeme uspinjemo. U zadnjem dijelu staza zaobilazi greben desno sa zapadne strane. Ovdje je na pojedinim mjestima potreban oprez jer na stazi ima dosta šljunka. Takav nas put ubrzo dovodi na vrlo razgledan vrh.
Spuštamo se lakšom stazom na koju smo se priključili na kraju osigurane staze.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
Rasprava o izletu Rifugio Dibona - Tofana di Rozes (Via Ferrata Lipella)
|
| JORDAN12. 08. 2011 00:00:00 |
V sredo 10.08.2011 sva bila na tej feratti.Vreme fantastično lepo,tudi temperatura primerna - 5°.V spodnjem delu feratte je bila na enem od prehodov črnega raza zaledenela jeklenica in tudi polica v dolžini 10m.Iskreno povedano bi tam potreboval tudi dereze,ker so bile težave zelo velike.Kamor koli si stopil je bilo ledeno in tam ti tudi v primeru zdrsa in obstanka na samovarovalnem kompletu zelo težko kdo pomaga,ker je tudi pomočnik na ledu.Verjetno bi tam prišel prav kakšen konec 10m vrvi,ravno tako pa bi dodatna vrv lahko prišla prav tudi na drugem skoku zgornjega dela feratte koder je bila ravno tako jeklenica ledena in tudi skala.Na teh mestih je prihajalo do zastojev,na feratti pa je bilo zelo veliko ljudi.Zgornji del feratte je za stopnjo težji od spodnjega paziti pa moramo tudi na padajoče kamenje in kose ledu.
|
|
|
|
| okorn16. 08. 2011 00:00:00 |
Najprej JORDAN hvala za komentar, vedno pride prav. V nedeljo 14.8.2011 pa sva to ferrato obdelala tudi z mojo punco, moram reč da so dolomiti res zakon, imela sva res lepo vreme in ker sva štartala zgodaj zjutraj nisva skoraj nič hodila po soncu razen vršnega grebena. Drugače je pa ferrata obnovljena in primerno varovana, kjer voda teče po policah je res malo zoprno ampak ni bilo nič zmrznjeno, svetilka je obvezna  priporočam pa tudi zgodnji štart drugače boste na vrh korakali z kakšnimi čehi midva sva jim za las ušla in sva sama hodila skoraj celo pot super. Vsi ki obožujete lepe razglede, imate dovol kondicije (tok hudo pa spet ni) si to ferrato privoščite. Za zanimivost naj povem, da ko sva bila na vrhu nas je bilo gor 9 od tega 8 slovencev. Od Kranja do Cortino d'Ampezzo je 5ur vožne ampak kar hitro mine ko si ogleduješ Italjanske vasice in mesta. Opozoril bi pa samo da je Cortino d'Ampezzo drago mesto prav tako nočitve v kočah npr. nočitev v sobi za 8 oseb v koči Dibona 45€ na osebo + zajterk in večerja, meni se to zdi kar drago v primerjavi z Slovenijo s tem, da se do te koče pripelješ z avtom. Drugače pa ni bilo slabih izkušenj. Na koncu bi se pa še zahvalil avtorju za tako podroben in lep opis.
|
|
|
|
| Kili0230. 07. 2013 00:00:00 |
Iscem ugodno varianto nocitev v Cortini ali okolici, pa me zanimajo vase izkusnje poleg kampov, ki jih seveda ze poznam, njihove cene so primerljive z nasimi ali celo nizje kot npr. v Posocju.
Hvala
|
|
|
|
| DARINKA51. 08. 2013 00:00:00 |
Mene pa zanima kakšna je cesta do rifugio Dibona, vem da je višinska omejitev, ampak naš avtodom bi šel skozi, samo me zanima širina ceste, zaradi srečevanja z drugimi avtomobili.
|
|
|
|
| DARINKA51. 08. 2013 00:00:00 |
Kili02, če maš avtodom, na Passo Falzarego brez problemov prenočiš, sploh zdaj v avgustu je tam natrpano avtodomarjev.
|
|
|
|
| Kili021. 08. 2013 00:00:00 |
Z avtodomom ne bi bil problem, zanimajo me izkušnje tistih ki imajo avto ali motor, torej nočitve na način chaletjev v Franciji, tukaj namreč nisem našel nič podobnega.
|
|
|
|
| Andreja11. 08. 2013 00:00:00 |
Cesta do Dibone je ozka, vendar so vmes izogibališča. Več avtomobilov srečaš, če greš gor popoldne, ko se vrečejo s tur.
|
|
|
|
| Andreja12. 08. 2013 00:00:00 |
V Diboni je letos polpenzion 48 eur. To je edina varianta, samo spanje ne gre. Edino mogoče v avtu ali kombiju, malo stran od koče ...
|
|
|
|
| felix18. 01. 2018 00:00:00 |
Imam podobno vprašanje kot predhodnik za Civetto: S katero našo zavarovano potjo se lahko primerja ferata na Tofano? Vem, da dolžina naših poti niso primerljive s to ferato, zanima me zahtevnost.
Hvala in lep pozdrav
|
|
|
|
| mirank18. 01. 2018 00:00:00 |
O zahtevnosti samo toliko, da ni previsnih delov, drugače je bolje, da o tem ne pišem, ker pravijo da zavajam. Midva sva tam hodila konec avgusta 2010? in je bilo na par mestih res ledeno po zajlah in tudi po tleh (ledenih sveč morje in en ribnik), povsod kjer teče ali kaplja voda.Moje mnenje je, da če ni strahu pred višino-ob prisotnosti normalne moči v rokah in ustrezni kondiciji v manj kot 8h urah si že nazaj v Diboni. Pa je prav vse glih ali so najtežji detajli na Kopiščarjevi zahtevnejši ali ne; sicer pa primerjati z našimi potmi pa ne bi hotel; je vse drugače, dolžina, izpostavljenost, višina, razgledi....Poizkusi recimo Coglians ali Colineto, ki so krajše, bližje in malo težje, potem ti bo takoj jasno  , obrneš pa tudi vedno lahko. Pa še to, če se ti zadeva zgoraj zdi prezahtevna lahko komot izstopiš tam kjer piše TRE DITA. To je enostaven izstop na greben (neizrazit vrh z ruševinami iz vojne) in v pol ure si v koči Giusani.
|
|
|
|
| bperc18. 01. 2018 00:00:00 |
|
|
|
|
| don kihott23. 01. 2018 00:00:00 |
Te Dolomitske feratarske klasike so predvsem dolge in potrebna je splošna psihofizična pripravljenost in sreča z vremenom...Naše ZZP(ferate) pa mislim,da nobena ne doseže niti poštene ocene C po Avstriski feratarski lestvici...
|
|
|
|
| rok.si19. 08. 2019 00:00:00 |
Pot sva prehodila 15. avgusta in dobila takšne vtise:
Na prvem delu do točke Tre Dita je dosti hoje po policah, ki spominjajo na Kanjavčeve, je pa tudi nekaj vertikalnih odsekov, vendar je kar razčlenjena skala in nama je bil všeč.
Zgornji del pa je, kot napisano, za stopnjo težji. Po polurni hoji po dolgi polici se usmeri strmo navzgor in tako ostane do konca ferrate. Ker je prejšnjo noč deževalo je bila skala, že tako manj razčlenjena kot spodaj, mokra, tako da se je bilo treba veliko vleči po jeklenicah. Na nekaj mestih je bilo za prijateljico, ki je bolj majhne rasti zelo problematično napredovanje, saj so klini, ki nosijo jeklenico, preredko posejani. Tu sva si pomagala s trakom-zanko (gurtno) kot dodatnim stopom, privezanim na klin. Vsem, ki so manjše postave in se na pot odpravljajo po dežju, priporočam, da imajo kaj podobnega s sabo.
Vsa varovala so v brezhibnem stanju.
Drugače pa mogočna pot na mogočno goro!
|
|
|
|
| pohodnik3336. 09. 2023 21:02:56 |
Je dolga ni kaj za rečt ter zahtevna.
V suhem vremenu ni blo problema ter okol 21.8.2023 je samo na 2 mestih kapljalo na jeklenico ter po skali. Tam je bilo bolj spolzko, vendar to sta dva kratka odseka.
Je pa Tofana di Rozes čudovita gora. Od Tofan mi je najlepša.
|
|
|