Rožna dolina - Šišenski hrib (Rožnik) (čez Cankarjev vrh)

GPS sled: http://www.hribi.net/gpszemljevid.asp?id=325

Ko zadnje tedne gledam iz prestolnice proti zasneženim KSA, se pogosto spomnim zapisov ljubiteljev gora iz tistih davnih časov, ko je bila Ljubljana ograjena z žico. Zdaj njihove občutke res znam podoživeti. In ker mi ne gre v glavo, da mi relief moje občine dovoljuje le par 100 višincev, sem opravil eksperiment, ki me je zadovoljil, napolnil telesne in duševne baterije in - kolikor razumem sedanje predpise – ni ničesar kršil. Zgodaj zjutraj sem se iz Rožne doline povzpel na Šišenski hrib (429 m), torej najvišji vrh ljubljanskega pogorja, se nato spustil v Tivoli, pa po drugi strani spet na Šišenski vrh … in tako ponovil petkrat, vsakokrat iz drugega izhodišča (Koseški bajer, za živalskim vrtom, Gozdarski inštitut). Ob znanih in dobro obiskanih rožniških magistralah se najde tudi kar nekaj kotičkov, ki delujejo kot Kočevski gozd. Na koncu se je nabralo krepko preko 600 višincev, obiskal pa sem vse vrhove tega pogorja, kakega med njimi tudi prvič. Priporočam; morda se srečamo!
P.S. Rožnik mi je blizu že desetletja; tisto, kar se je na njem ta čas opazno spremenilo, pa so veliko bolj shojene stezice in – zelo neprijetno – toaletni robčki, ki provocirajo že skoraj iz vsakega grma! Vsi, ki vas to zadeva: lepo vas prosim!!!

Podobno se da višince nabirati na Golovcu, ne pozabimo pa tudi na naš najvišji občinski vrh Janče z okolico. Moji pohodi v tistih koncih vedno nanesejo vsaj 800 m višincev in 15 do 30 km. Nekateri deli so zares prazni, na drugih je ogromno kolesarjev, vmes ponekod veliko asfalta... In res je, čim je veliko ljudi, so tudi beli kupčki. Pospravljajmo za seboj !