Spodnje Rute / Untergreuth - Kepa (pot čez severovzhodni greben)
Ishodište: Spodnje Rute / Untergreuth (650 m)
Ime puta: pot čez severovzhodni greben
Vrijeme hodanja: 4 h
Zahtijevnost: veoma zahtjevna neoznačena staza
Visinska razlika: 1493 m
Visinska razlika po putu: 1550 m
Zemljovid: Julijske Alpe - vzhodni del. 1 : 50.000
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada
Preporučljiva oprema (zima): šljem, cepin, dereze
Pogleda: 15.075
 | 2 osobe voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Pelješ se kroz karavanški tunel i od tamo po regionalnoj cesti prema Bekštajnu / Finkensteinu. Nekoliko 100 m prije Loča / Latschacha, 639 m skrećeš lijevo na lokalnu cestu koja vodi prema selu Ratenče, lijevo se odvaja lokalna cesta koja vodi u Spodnje Rute / Untergreuth.
Opis puta:
Iz Spodnjih Ruta smjerokaz s brojevima 681 i 680 upućuje nas prema jugozapadu mimo gostionice Martinihof (na slovenskim zemljevidima označeno slovenskim imenom Hoja) i odande po stazi št. 681 mimo domačije Kobvar na strmu šumovitu uzvisinu, s koje se spustimo u klanc potoka Borovnica. Tu se z desne priključujemo šumskoj cesti koja vodi do koče, ali je za promet zatvorena zapornicom. Taj predio zove se Iljčev rut. Odavde dalje možemo ići bodisi cestom bodisi stazom koja je odavde označena s br. 680 (također KWW – br. 603). Ova do koče ide cestom, jednako tako malo lijevo od nje teče paralelna staza. Ova izbjegava brojne cestne ovinke i znatno je prijatnija i hkrati kraći dostup. Nakon 2 h hoda dosežemo Bertinu koču / Bertahütte, 1527 m, u njezinoj neposrednoj blizini stoji Koča pod Kepom / Mittagskogelhütte.
Od koče se spustimo na sedlo Borovščica. Tamo napuštamo označenu stazu i skrećemo desno na neoznačenu stazicu kojom se prilično strmo penjemo kroz šumu do uskog grebenastog skalnatog rebra. To je na početku prilično izloženo (mjesto II. stupnja težine), ali nam za zaštitu pomažu tri klina. Kad pređemo ključni dio, strmina se za trenutak izravna, teškoća pa se za sada također završi. Penjanje nastavljamo stazicom koja se vijuga među ruševjem kroz koje se brzo probijemo, potom slijedi strm uspon preko skrušenog pećevja dok ne dođemo do skalnatijeg svijeta. Stijena je više manje čvrsta i prilično raznovrsna, pri traženju najlakših prolaza pomažu nam markacije u obliku crvenih strelica i crvenih točaka. Brzo napredujemo do predvrha na kojem stoji drugi križ. Od tamo se na glavni vrh popnemo po dobro vidljivoj stazici lijeve strane grebena (na zemljovidu Julijske Alpe - istočni dio pot je označena kao označena, iako se smatra neoznačenom, unatoč navedenim markacijama koje nam olakšavaju traženje prolaza. Greška je popravljena u Sidartinom zemljovidu Julijske Alpe gdje je pravilno označena).
Slike:
Rasprava o izletu Spodnje Rute / Untergreuth - Kepa (pot čez severovzhodni greben)
|
| Matjaz_6515. 08. 2013 00:00:00 |
seveda gre za severovzhodni greben oz. raz  še nekaj mojih fotk 
|
|
|
|
| klm17. 07. 2014 00:00:00 |
Tako je. Upam, da administrator popravi naslov.
|
|
|
|
| Behemot26. 07. 2015 00:00:00 |
Ta teden sem sam plezal SV greben. Na najtežjem mestu (2 kratka raztežaja) je sedaj že 9 klinov od tega 3 svedrovci na varovališčih in 6 navadnih klinov. Lokacije klinov. Na začetku strme stene je navadni klin, nato v najstrmejšem delu tik nad najtežjim prestopom v levo navadni klin in 2 m višje na polici svedrovec (možno varovališče). Sledi prehod po desni strani mimo luske, kjer je zabit obročkar. V škrbini 5 m za lusko spet urejeno varovališče iz dveh svedrovcev. Sledi 15 metrska prečka v levo (3 navadni klini) in bistvenih težav je konec. V sami smeri v zgornji tretjini sem še našel eden navadni klin.
|
|
|
|
| Behemot28. 10. 2019 00:00:00 |
Še nekaj bi poudaril glede zahtevnosti. SV greben Kepe spada bolj v kategorijo lažjih alpinističnih smeri kot pa zelo zahtevnih neoznačenih poti. Zgoraj opisano najtežje mesto v grebenu namreč v alpinistični literaturi nosi UIAA oceno II+ ker ni ravno mačji kašelj za nevešče plezanja po odprti steni brez varovanja z vrvjo.
|
|
|
|
| dprapr6. 08. 2022 16:05:19 |
Zagotovo je tam II+.
Prečka v levo pa tudi ni za vsakogar brez varovanja.
|
|
|
|
| banGore21. 10. 2024 10:16:12 |
Na zemljevidu poti je alpinistična pot II težavnosti po UIAA lestvici ("tukaj se začne plezanje"), označena z rdečimi pikami. Običajna pot, po kateri se vračamo, je označena s črto. Opis poti velja za alpinistično pot.
Pot skozi gozd ni označena, ampak je dovolj uhojena, da orientacija ne predstavlja težav. Pot skozi skale je povsod odlično označena z rdečimi pikami ter puščicami.
Klinov ni več, niti enega. Nekaj lukenj s klini sem opazil, ampak so bili klini odrezani do skale. Sama skala je večinoma dobra, na nekaj mestih se kruši.
Za vajene plezanja brez varovanja ter ljubitelje "hoje" z uporabo rok za ravnotežje, je zaradi dovolj dobre skale pot pravi užitek. Ostalim bi pot odsvetoval, saj je na nekaj mestih skoraj navpična in zahteva osnovno znanje plezanja, veliko zaupanja v obutev, postavitev nog in rok, ter mirno kri na izpostavljeni steni z omejenimi oprimki.
|
|
|