Untere Valentinalm - Monte Coglians (Hohe Warte) (mimo Wolayer See)
Ishodište: Untere Valentinalm (1220 m)
| Širina/Dužina: | 46,6225°N 12,9288°E |
| |
Ime puta: mimo Wolayer See
Vrijeme hodanja: 5 h 30 min
Zahtijevnost: zahtjevan označeni put
Visinska razlika: 1560 m
Visinska razlika po putu: 1950 m
Zemljovid: Tabacco 9
Preporučljiva oprema (ljeto): čelada, komplet za samovarovanje
Preporučljiva oprema (zima): šljem, komplet za samoosiguranje, cepin, dereze
Pogleda: 11.652
 | 3 osobe voli ovu objavu |
Pristup do ishodišta:
Iz Trbiža/Tarvisio idemo autocestom prema Videmu/Udinama. Kod naselja Carnico napuštamo autocestu i prvo pratimo putokaze prema naselju Tolmezzo, a zatim putokaze za Austriju i planinski prijevoj Pso di Croce Carnico / Plöckenpass. Na prijevoju se spuštamo s austrijske strane pokraj planinarske kuće Plocken Haus. Ubrzo se lijevo odvaja cesta prema planinarskoj kući Untere Valentinalm gdje je i manje parkiralište.
Opis puta:
Kod planinarskog doma idemo planinskom cestom prateći putokaz Ob. Valentinalm i Wolayer See. Cesta je dosta blaga i zatvorena je za javni promet. Ubrzo napuštamo cestu i idemo desno na pješačku stazu koja kasnije nekoliko puta presijeca cestu i za manje od sat vremena dovodi nas do kolibe Obere Valentinalm s koje se pruža lijep pogled prema Rauchkofelu (2460 metara) i na sjeveru zid planine Kellerspitzen (2769m).
Od doma nastavljamo dobro označenim pješačkim putem pored planinskog pašnjaka na kojem ljeti pase stoka. Na kraju planinskog pašnjaka staza skreće malo ulijevo, gdje se počinjemo uspinjati dolinom ispod moćnih planinskih zidina Cogliansa. Staza kroz dolinu, koja mjestimično vodi po travnatim padinama, a ponegdje po padinama prekrivenim kamenjem i kamenih čunjeva, u dobrih sat vremena dovodi nas do raskrižja na sedlu Valentin Torl (2238 m). Desno vodi staza na Rauchkofel, a lijevo vrlo zahtjevna penjačka staza na Monte Coglians. Odabiremo srednju stazu koja se sa sedla počinje spuštati i za otprilike pola sata nas dovodi do jezera Wolayer See odakle se pruža vrlo lijep pogled prema Monte Coglians i Monte Capolago. Uz jezero je i planinarska koliba Wolayerseehutte.
Kod jezera idemo lijevo prema prijevoju Wolayer pass do kojeg imamo samo nekoliko minuta hoda. Od planinskog prijevoja gdje se s talijanske strane nalazi planinarski dom Rufugio Lambertenghi Romanin, malo se spuštamo i ubrzo dolazimo do raskrižja, gdje idemo lijevo prateći oznake Rifugio Marinelli (staza Sentiero Spinotti), desno put prelazi u dolinom prema planinskoj kolibi Tolazzi. Od raskrižja prvo kratko vrijeme prelazimo sipare ispod zapadnih zidina Cogliansa, a zatim staza postaje dosta zahtjevna. Uz pomoć osigurača i ljestava uspinjemo se po gotovo okomitom uskom vododerinu. Dalje se staza uspinje po dosta strmim kamenitim padinama, gdje nam povremeno pomažu čelične sajle. Staza nakratko postaje malo manje strma i skreće malo ulijevo, a potom se opet strmo uspinje kamenitim padinama sve dok ne dođemo do travnatih padina na južnoj strani Cogliansa. Put postaje lakši i kroz livade i topare ubrzo se spaja na stazu od planinarskog doma Marinelli. Tu počinjemo uspon po malo skliskom siparu koji u gornjem dijelu postaje već dosta strm. U zadnjem dijelu staza skreće ulijevo, a zatim slijedi strmi uspon uz lagani uspon prema vrlo slikovitom vrhu.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
Rasprava o izletu Untere Valentinalm - Monte Coglians (Hohe Warte) (mimo Wolayer See)
|
| VanSims8. 07. 2012 00:00:00 |
Spinottijeva pot je lepa in dokaj lahka(a izpostavljena) plezačina - pot na sam vrh pa naporno grizenje kolen po melišču! Gor tudi palice ne pomagajo kaj dosti, dol pa zelo.
|
|
|
|
| dogna30. 03. 2013 00:00:00 |
Van Sims, letos nameravam po tej poti na vrh. Ali za Spinottijevo pot priporočaš sam. komlet? Zanima me tudi glede samega melišča, ga lahko primerjaš z kakšnim v naših gorah? Meni je bilo do sedaj najbolj zoprno melišče pred vzstopom v plezalno na Košutnikov turn iz avstrijske strani. Hvala za odgovor in lepe praznike ti želim.
|
|
|
|
| IgorZlodej30. 03. 2013 00:00:00 |
Ne vem zakaj bi bilo problematično melišče na vrh Cogliansa, ko pa je gor speljana lepa mulatjera, le v vršnem delu je treba tu in tam malo poprijeti za skalo. Kar se tiče poti "sentiero spinotti" menim, da se samovarovalnega kompleta ne potrebuje, ker je jeklenic malo, čez najtežje mesto pa je nameščeno lesno stopnišče.
|
|
|
|
| mirank30. 03. 2013 00:00:00 |
Za moje pojme je za vzpon po poti Spinotti edino priporočljivo izhodišče pri koči Tolazzi, razen če se ne vračaš po isti poti, kar pa se mi zdi popolnoma brez veze in kar dolga tura. Pot Spinotti se združi z potjo mimo koče Marinelli (kjer se vračaš na izhodišče) nekje na višini ki jo vidiš na sl.30. Malo više se začnejo melišča in nestabilni tereni in tako je dobro uro do vrha. Kot omenja Igor pot ni preveč zahtevna in če se držiš steze se večine zoprnih meliščnih odsekov izogneš (glej sl.31,32 34). Za povratek priporočam pot mimo koče Marinelli in planine Moraret, kjer se vedno vidi kaj posebnega.
|
|
|
|
| VanSims30. 03. 2013 00:00:00 |
@dogna: jekelnic je nekaj v spodnjem delu za lestvijo potem pa več ali manj prosta plezačina. Jaz nisem imel kompleta. Kar se tiče melišča je kar zoprno morda jaz nisem lepo ujel poti. Za dol grede se splača imeti pa palice - z njimi je šlo juhuhu hitro  Morda tudi svetujem za izhodišče kočo Tolazzi, namesto Untere Valentinalma kot je opisano tu. Po moje je krajša krožna pot(Igor?). Poleg tega se izogneš trapanju po cesti iz Plockenpassa do izhodišča. Tukaj je moj opis: http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=27&id=584 @Igor: Ali si že šel po Koban-Prunnerjevi poti? Za letos me mika(Weg26 je pretežka zame). V zgornjem delu(skupna z Weg26) me ne skrbi toliko ker je zavarovana in od stika B in manj težavnosti. Pač pa je na tej poti v spodnjem delu v glavnem prosta plezačina. Kako težka je? @LG: iz tvojega opisa in slik na gornjem linku sklepam da si šel po Spinottiju dol. Se mi zdi to malo scarry izkušnja glede na izpostavljenost. Ali vendar ni tako hudo? Ker bi jaz tudi...
|
|
|
|
| dogna30. 03. 2013 00:00:00 |
Fantje, najlepša hvala za odgovore. Moja predvidena pot je od Untere Valentinalm na Rauchkofel in potem prespati pri Wolayersee( po slikah sodeč je tam zelo lepo), drugi dan pa po opisani poti na vrh in mimo koče Marinelli nazaj na Plockenpass.Vidim, da ste danes kar vsi doma. Vreme je res obupno, no je pa primerno za načrtovanje poletnih tur.Še enkrat hvala za vsa pojasnila.
|
|
|
|
| IgorZlodej30. 03. 2013 00:00:00 |
Za Coglians je seveda idealno izhodišče koča Tolazzi, ker se lepo krožno vrneš nazaj. Se pravi v zgodnjem popoldnevu do koče Lamberentghi Romanin (Piero bo vsakega vesel) ali Ernest Pichl hutte ob jezeru na avstrijski strani. Potreben je kratek sestop in po Spinottiju na vrh in sestop preko koče Marinelli in planine Moraretto nazaj do Tolazzija. Valentinova dolina je povsem na drugi strani, sicer primerna za vzpon na Ruchkofel, še vedno možno prenočevanje v eni od koč in naslednji dan povratek ali pa vzpon na Capolago . @VanSims na poti, ki jo omenjaš nisem bil, vedno na 26. lovski bataljon. Tudi obakrat opisal na hribi.net.
|
|
|