Torre Guarda/skutnik 1878

Včeraj potep po prekrasnem ambientu nad Rabljem. Macesni žal že v zatonu, a nekaj barv sva s prijateljem vseeno še ujela. Po obisku V. Grintavca v dolino po smeri pristopa. Čudilo me je, da ves dan nisva srečala nikogar ...

Lp.

Tukajle pa še dve moji fotki z vrha Velikega Grintovca...

Volk in Tomiš,a ni to lepo,če je mir in tišina .Kaj imaš od procesije,ki hodi proti triglavu.
če bi bila malo bolj zgodnja bi se pa gotovo videli.

zdravo MANGART, ce si ti kdor mislim sem ti poslal nekaj v "zasebno sporocilo" L.P.

Nedelja,5.2. Pokončanem smučanju v Trbižu,se odločim še za en popoldanski vzpon.
Izhodišče je pri odcepu za Mangart,kjer je toplih -8 stopinj.Pot me pelje po mangartski cesti do plaza Stožje,kjer zavijem levo vhrib in nato v gozd.Snega karnekaj,če ni stare skorje je pa napihana moka.V gozdu se razmere še poslabšajo.Ponekod gazim do kolena,drugje mi drsi zaradi listja...Ko prispem nad gozdno mejo si mislim,zdaj pa bo,zdaj bo sneg trd.Pa ni tako.Prekrito ruševje z mokastim snegom me karnekajkrat posrka vase vse do vratu(pa nisem majhen).Tako se borim dobrih tristo metrov dokler nepridem pod skalo.Sledi počitek,čaj,čokolada in nadenem si dreze za plezalni del.Od tu naprej je srce kar pelo od idealnih razmer.Do vrha je sledilo kombinirano skala-led,skala-sneg in nakoncu spet sneg.Na vrhu me že lovi mrak.Termometer pokaže -18,ena hitra slikca in brž nazaj.
Pri sestopu so mi delale družbo snežinke,luna pa je nadomeščala naglavno svetilko. popolen dan

En lep sobotni popoldanski izlet iz planine Mangrt na Skutnik in nazaj v Strmec.Edini zvok,ki se je slišal po poti,je bilo pokanje in bobnenje plazov po Loški steni.

Zavtom se zapeljem do Mlinča,kjer parkiram nato pa naju z hčerko z drugim avtom zapeljejo v Rajbelj,kjer greva na pot 511 La Portella.Po lepi gozdni poti ,ki se kar strmo vzpenja prideva na sedlo la Portella 1798m visoko,nato greva na sedlo nad Sinjim Dolom kjer se spustiva po dolini.Spotoma grem še na Skutnik-M.Guarda,nato grva po lepi gozdni poti do plazu Stožje nato po plazu do Mlinča kjer imava avto.Lepa popoldanska tura,lepše poglede je malo skazila megla,ki je bila na italijanski strani zelo gosta.

Nedelja,16.12.Jutro je kar vabilo v novi sneg.
Iz oblačnega Strmca grem po cesti do Mlinča,zavijem na mangartsko cesto in pri mostu na peš pot za planino.Označeno pot kmalu zapustim in zagrizem zasneženi plaz Stožje.Snega do kolen,povrhu ledena skorja spodaj pa moka.Celo pot me spremlja megla a pri izstopu iz gozda jo sonce razreže.pot do vrha je bila zelo zelo zahtevna a poplačana z lepimi razgledi naokoli.Spust sem si zamislil malo drugače.Svojo rit sem spustil po snežnem toboganu.
Turco zaključim mimo jeza pa po vodnem kanalu nazaj v Strmc.

Lepo. Iz megle si prišel na sonček. Ja, pa nekatere fotografije obrni, da bomo videli kar si videl ti.

Irina,sem popravil le vrstni red je zmešan

Lep vzpon, še lepše pa so tvoje fotke,kar tako naprej in varen korak!

@MANGRT,
nič ne de, če si fotografije ne sledijo. Užavam ob vsaki posebaj in ni pomembno v katerem trenutnu tvojega vzpona je nastala.

Ravno prave razmere za učne urepo snegu.Popikava po plazovini,ki je trda s tankim nanosom gnilca.Na vrhu malca,potem pa na gojzerjih oddrsiva v dolino.Enkraten dan

Včerajšnji dan sem izkoristil za pohajkovanje po obmejnih vrhovih.Snežne razmere solidne,grape zalite,plazovi le na okoliških gorah,sonce pa se ni prebilo skozi oblake.

Ker je bilo po končanem smučanju še dosti časa se od Mlinča odpravim malo naokoli. Sprva sem imel namen do mangrtskega sedla a sem se premislil in zavijem proti Skutniku. Po plazu Stožje malo snega a se je debelina v gozdu kmalu povečala. Ponekod južen, drugje skoraj kopno in proti vrhu lepa trda skorja s pršičem. Ker mi je časa še ostajalo se povspnem proti Vršiču in čez Stožje v mraku domov.

15.10. 2024. Bil je kar nekaj časa v planu. Zadnjič smo hodili tam spodaj, ko smo šli s Predela proti Vršiču. Sedaj smo se odločili za pot z Mangartske planine. Glede poimenovanja tega vrha vlada zmeda. Na nekaterih zemljevidih piše da je Skutnik. A Skutnik je jugovzhodno . Lepo je bil viden z vrha. In križ gor. Tore Guarda , kamor smo mi šli , na grebenu poteka državna meja. Med Slovenijo in Italijo. Naša pot je bila krožna. Levo od planine smo prečili zemeljski plaz Stože. Višje našli pot in prišli na sledljivo pot , ki gre proti sedlu med Vršičem in Velikim Grintavcem. Nato zavijemo levo izven poti na nekdanjo pot , ki pelje pod Malim Grintavcem. Nekdo je postavil možica. Postaja vse boolj strmo. In vse več ruševja. Se odločimo , da gremo mimo možica pogledat višje , če se da iti. A se vrnemo nazaj, ker je neprehodno. Za oprijem je ruševje še najbolj varno. Teren je namreč kar krušljiv. Nadaljujemo proti vrhu. Postaja vse bolj razgledno. Gremo do konca grebena , kjer je postavljeno obeležje gorskim reševalcem, ki so preminuli v gorah. Sestopimo po isti poti. V strmino na Sinji dol . Nekaj časa po markirani poti. Izberemo nemarkirano pot, ki je malo naprej , ker se nam zdi bolj udobna kot ta , kjer smo šli prejšnjič, ko smo se vračali z Vršiča.Spotoma ob sestopu si ogledamo Malo in Veliko Rušo. Dva zanimiva vrhova. Tja gor najbrž redki zaidejo. Turo zaključimo na Mangartski planini. Lep dan je za nami.

Krasni konci, še ta narbolj pozimi. Turne smučke ali krplje, pa kaka lažja grapa, ni da ni. Aja, domačini dolini Sinji dol pravijo Sindol.

https://www.primorskestene.com/koritnica/skrivnostni-svet-predelskih-vrsicev/grintavec-1943-m/jugovzhodna-stena

https://www.primorskestene.com/koritnica/skrivnostni-svet-predelskih-vrsicev/skutnik-1878-m-monte-guarda/jugovzhodna-stran

Bojan , če povem po pravici sem bila malo skeptična glede tega zadnjega obiska Skutnika , oziroma Tore Guarda. Če bomo sploh našli pot do vrha? Pa ni bilo težav. Če si navajen na brezpotja so takšne poti najlepše. Ko greš nekajkrat v te konce ti je vse bolj poznano .

Ja, krasno je tam v robeh. Večkrat sem se potepal tam, v kopnem in po snegu, v tistih letih, ko je bil še pokojni Bernard na planini, dokler je bila živina gor. Če smo potegnili do sedla, pa še v kočo, če je bila odprta. Erik in Vanda, legendi. Pred tem v Pinkiju, Bc, potem pa zgoraj. Na Predelu pa Igor, kajpada v uniformi Kakšni časi, zdaj gre pa vse počasi v maloro