Egipt - Gebel Katherina (2642m)

Po uspešno zaključenem 2. letniku sva v septembru s kolegom Filipom naredila zaslužen 12-dnevni krog po Egiptu. Začela sva v Kairu in mimo Luxorja, Hurgade in Dahaba po dobrem tednu prišla na zadnjo točko potovanja - beduinsko vasico Saint Catherine sredi puščave Sinajskega polotoka. Za vzpon na Gebel Katherino (ki je z 2642m tudi najvišji vrh Egipta) je po zakonu obvezno imeti vodiča in dovolilnico. Pri urejanju obojega mi je pomagal Mohamed, lastnik nastanitve v kateri sva bila.

Ob sedmih zjutraj je po zajtrku pome prišel vodič Shabban in krenila sva po razdrapanih uličicah vasice navzgor. Zavila sva v kamnito dolinico pod Sinajsko goro (oz. Jabal Muse kot ji rečejo domačini) in se v nekaj serpentinah vzpela na manjše sedelce. Na drugi strani naju je čakal spust v ozek vadi, v katerem imajo beduini zaradi nekaj izvirov vode svoje vrtove. Po dobri uri hoje sva prvič zagledala še vedno kar oddaljen vrh. Mimo še več vrtov in tudi majhnega nasada marihuane sva prišla pod njegovo vznožje. Sledil je dolgotrajen vzpon po kamnitem terenu, ki se je proti koncu kar vlekel in vlekel. Malce je bilo neugodno tudi vreme: sonce je neusmiljeno pripekalo ob zelo močnem ledenem vetru. Kljub temu, da sem se 3krat namazal s kremo me je še vedno dobro opeklo. Gora ima 2 vrhova; nižjega (bolj turističnega) na katerem je cerkvica in za tri metre višjega, na katerem so postavljene neke stare vojaške inštalacije. Najprej sva se povzpela na prvega, kjer sva se spočila. Shabban je na ognjišču skuhal tudi odličen rožmarinov čaj. Nato sva na hitro osvojila še višji vrh (ni mi povsem jasno ali je to sploh dovoljeno ali ne).

Spuščala sva se za kratek čas po isti poti, potem pa zavila v suho rečno dolinico z zelo zanimivimi skalnimi tvorbami. Pod eno izmed skal nama je Shabban skuhal beduinsko kosilce z egipčanskim kruhom, tahinijem, zelenjavo in tuno iz konzerve. Nižje sva se ponovno priključila poti vzpona in po njej prišla nazaj v vas. Srečevala sva le domačine s kamelami, tujca ni bilo nobenega razen mene.

Za vzpon sva potrebovala s počitkom vred slabe 4 ure in za povratek 3. Višinske razlike je bilo okoli 1000 metrov. Bil je zares nepozaben puščavski pohodniški dan.