Očitno ne morem brez te mikavne gore, saj sem bil letos gor že četrtič. Umik iz dolinske megle in super razmere v hribih so mi danes polepšali dan. Spodaj suho, na debelo postlano listje, nad klopco se začne sneg, ki ga je na vsakih pet višinskih metrov centimeter več do izhoda iz gozda. Višje je vse ruševje pod snegom, pot do sedla kar težavna. Od tam naprej pravi užitek, saj je uhojena pot le ena, če se je seveda držiš
Streha ima premalo snega, zato ni moč pičit naravnost, je pa na njej rahlo vleklo. Tik za vrhom se namestim v zavetrje, če bi imel ležalnik, bi me najbrž malce zmanjkalo, saj so bile tudi rokavice odveč. Srečam kakšnih dvanajst somišljenikov, vmes tudi ena mladenka in dva padalca. Dol na izzi, v meglo zabredem že krepko pred Stahovico.