Včerajšnji dan je bil Dachstein bogato obiskan. Na ferati Der Johann
je bila ves čas vrsta kot za karte v kinu, a ferata je taka, da ne dopušča prehitevanja, šlo pa je, potem, kos si v steno vstopil, tekoče. Ferata nudi 700 m plezarije (ali vlečenja, kakor komu drago) težavnost večinoma D, vstopni del je ocenjen z E (brrr
, komajzlezla), nekaj te težavnosti je tudi vmes. Do vstopa je približno uro in pol hoda, sama stena traja kakšne tri ure, izstop pa je neposredno na teraso koče na ledeniku. Ferato je mogoče združiti še s ferato Ana v vstopu (lažja) in seveda končnim vzponom na sam Visoki Dachstein, kar da skupaj kar 1200 višinskih feratarskih metrov. Zahteva pa moč v rokah (resnično) in pa absolutno odsotnost vrtoglavice. Povratek je mogoč z gonodolo (19,5€
) ali po normalni poti, lahko tudi po ferati Skywalk, (nepriporočljivo,D/E). Pot od koče do postaje godnole gre po ledeniku, zato se je dobro prepričati kako in kaj, ali imeti dereze kar s seboj, pri postaji gondole si je mogoče ogledati tudi notranjost ledenika, trenutno je notri razstava Simpsonovi (kipi iz ledu). Skratka tam je kaj delat ne le en dan, ampak tudi kak dan več. Iz Ljubljane kakšne 3 in pol ure vožnje (Schladming)Danes muskelfiber po vseh pravilih, zato pa je današnji dan bil namenjen prelepi stari Kugyevi poti na Plemenice, pa manj znanemu vrhu Glava v Zaplanji, pod katerim je domovanje najvišjega posestnika A. Žaklja s katerim sva prijazno poklepetala. Dva nepozabna dneva v gorah. Itak