BOSRUCK
V nedeljo zjutraj(23. 6. - takoj po izletu na Kamnitega lovca) se odpeljem po turski avtocesti do Radstatta in naprej po cesti proti Grazu mimo Schladminga in skozi Liezen do Ennstalerskih alp, ki se nahajajo večinoma na avstrijskem zgornjem Štajerskem(del tudi v Zgornji Avstriji). Ker je bilo od ponedeljka naprej napovedano slabo vreme se kar prvi dan kljub po radiu napovedani ''Gewittermöglichkeit'' odpravim na turo, ki je bila pravzaprav glavni razlog mojega prihoda sem. To je vzpon na 1992 m visok Bosruck oz. prečenje grebena od Arlingsattla do Kitzsteina po t.i. Wildfrauensteig. Zakaj ''divje babe'', ne vem...
Bosruck predstavlja mejni greben med avstrijsko Štajersko in Zgornjo Avstrijo. Pod goro je skozi Bosrucktunnel speljana Pyhrenska avtocesta, ki je zelo glasna in v katere ropotu sem ''užival'' večji del vzpona.
Kake 5-10 km za Liezenom se nahaja vas Ardning, v kateri je treba za izhodišče ture slediti smerokazom ''Ardningalm'' oz. ''Bosruck Südportal''(drugo izhodišče je iz severa iz Spital am Pyhrn na Zgornje Avstrijski strani od koder se odpeljemo do Bosrusckhütte - samo tu ne vem kako se da narediti krožno pot). Do Ardningalma pelje še kar lep makadam tam pa pod kočo parkiram, tam so tudi smerokazi. Sledim smerokazu za Bosruck oz. Arlingsattel. Ker ne vem točno kje oz. sta dve poti zaidem na slabše označeno mimo neke koče skozi gozd(za direktno se na križišču zavije po gozdni cesti levo gor). Rdeče pike so malo težje sledljive nato pa tudi ta pripelje na gozdno cesto kjer se združi s prvo. Od tam naprej so markacije normalni avstrijski ''plakati''
pot pa se kar strmo vzpenja po travniku proti sedlu. Iz sedla se na drugo stran vidi Bosruckhütte od koder očitno tudi ni daleč do sem. Prestopim pašno ograjo. Tabla ob vstopu na greben me malo prestraši saj napoveduje mestoma plezanje do III-. Kje so to našli ne vem, morda pa to pomeni plezanje brez prijemanja za zajle(samo s samovarovanjem) na ključnem najtežjem mestu na začetku. Morda je malo dvomljivo napisano tudi zato, da prežene neizkušene.
Še tole: ferata je na mnogih portalih(tudi npr. na zelo zanesljivem bergsteigen.at) označena kot A/B ali B. Če odmislimo začetni del to drži. Sam začetek pa malo težji.
Do tega začetka je iz sedla slaba ura hoje, ki med drugim pelje mimo votline ''Wildfrauenhöle''. Tu pot že nudi prve konkretne poglede na Ennstalerske alpe. Najbolj markanten je sosednji Grosser Pyhrgas na katerega baje kljub ušpičenosti po normalki niti ni tako težko dostopiti(hodačina z malo lažjega plezanja v prvi stopnji- izhodišče Bosruckhütte).
Ko tako hodim pridem do vstopa v ferato. Začetek je najtežji. Označujejo ga z B/C, nekateri portali celo s C. Zajla se strmo skoraj navpično vzpne po grebenu. Dobro je to, da je skala prilično dobro razčlenjena, tu pa tam pa je na jeklenici tudi opuščeno pravilo ''labavosti'' značilno za tuje ferate tako da se da tu pa tam za njo tudi prijeti. Vedel sem da bo ta del težek a me vseeno malce preseneti. Po kake 5-10 min plezanja se greben počasi začne ''polagati''(težavnost nekje recimo samo še dober B) a postaja vse bolj ožji in izpostavljen. Srečam nekoga, ki gre po njem navzdol - brez varovanja.
Tudi on mi pravi, da je to najtežji del potem je vse lažje. Ko odide, še dobre pet minut in - najhuje je za mano!
Od tam naprej je pot zelo ''abwechslungsreich'' kot bi se v tistih krajih reklo. Torej mešanica hodačine, prostega poplezavanja, ferate... težavnost prostega plezanja je po mojem na nekaterih mestih morda največ II, raje II- sicer pa vseskozi v mejah I, feratni deli pa po koncu najtežjega dela ne presežejo B-ja. Je pa greben kot greben pač izpostavljen, na nekaterih mestih zremo zelo globoko v prepade,... Zahteva se torej odsotnost vsakega straha pred višino in siguren korak!
Po kaki uri od najtežjega dela dosežem prvi ''križ'' - vrh Frauenmauer. Križ je tu postavljen v spomin na ponesrečenega planinca in tudi ob poti srečam kar nekaj spominskih tablic. V opozorilo in opomin. Od tu se tudi že vidi križ glavnega vrha - Bosrucka! Odpravim se naprej. Pot gre vseskozi gor in dol kot pač na grebenu in pravzaprav je še največ proste plezačine. V zaključnem vzponu je pot slabše markirana oz. so markacije že skoraj zbledele in je treba paziti, da se kam ne zapleza. Zato je treba tudi sam malo izkati optimalne prehode kar se mi na trenutke ni ravno posrečilo. No, končno tako pridem do mesta kjer je do drugega križa t.j. glavnega vrha Bosrucka le še kake 10 min hoje. Pa smo ga!
Iz vrha je načeloma dober razgled, no malo so se začeli zbirati oblaki, meglice so se malo podile,... Pravzaprav sem ko sem plezal skoraj vseskozi videl vrh v megli in se je šele sedaj razkadilo. Sreča, sicer bi ob pomankljivih markacijah imel pri vrhu še večje orientacijske težave. Iz vrha se vidi večji del Enstallerskih alp, vključno s Hochtorom(najvišjim vrhom na katerem pa mi žal ni bilo dano stati). Za poglede proti Dachsteinu je bilo preoblačno, videle so se sicer Visoke ture a tudi preveč megleno, da bi se dalo kaj razpoznati. Neka planinka, ki je prišla na vrh malo pozneje mi malo razloži sosednje vrhove.
Po kakem pol urnem postanku in malici se odpravim naprej. Od tu dalje je pot proti Kitzsteinu(zadnjemu ''križu'') sicer še vedno izpostavljena a tehnično dosti lažja(to je torej drugi lažji pristop iz Ardningalma za tiste ki se hočejo izogniti ferati). Zajli sta samo še dve, nekaj malega je proste plezačine sicer pa hoja. Tako prispem do Kitzsteina, tretjega križa. Od tod dalje se pot odcepi nazaj proti Ardningalmu(naprej se pride po grebenu na Pyhrnpass).
Pot proti nazaj proti Ardningalmu je v zgornjem delu do gozdne ceste hudičevo strma in kamnita in palice zelooo pomagajo. Markirana pot je po priključku na cesto sicer speljana po travnikih a žal markacije zgubim in moram trapati okoli po cesti do koče na Ardningalmu. Tam na pir, oskrbnica pravi da nimajo več prostora da bi prespal in me napoti v privat penzion v Ardningu kjer potem tudi prespim. Ponoči se ulije in shladi in to je bil potem začetek slabega vremena, ki mi je v naslednjih dneh prekrižal nekaj načrtov.
Ampak ''highlight'' tura mojega tamkajšnjega potepanja je v popolnosti uspela!
