Minuli vikend sem se odpravil na najvišji vrh Nizkih tur - Hochgolling. Ker so bile v soboto v Avstriji napovedane padavine sem šel v nedeljo.
Pri Rennswegu sem zapustil AC(prišparal za Katscbergtunnel) in čez prelaz in Mauterndorf proti Tamswegu. Tam je bila hvala bogu odprta pumpa da sem lahko nakupil hrano in vodo, trgovine so bile namreč vse zaprte. Nato sem peljal proti Göriachu od tam pa po zoprnem makadamu do parkirišča na izhodišču. Med potjo sem videl delno še narasel potok, cesta pa je bila še blatna - deževje je bilo prejšnji dan kar obilno in tudi po radiu so povedali da so imeli v več delih Avstrije težave s točo in naraslimi vodami.
Iz parkirišča se odpravim mimo zaselka s hišicami kjer je tudi koča(bolj oštarija) in naprej. Vse do odcepa za Gollingscharte je pot kar položna oz. se dvigne le malo. Najtežji del je od odcepa do Gollingscharte., še posebej v vrhnjem delu kjer sem imel manjše snežišče(lepo prehodno s palicami - avgust 2012) in je treba tudi malo paziti na skalah.
Na škrbini sem srečal skupino ljudi. Tam sem se ustavil in pomalical. Potem sem šel desno proti vrhu. Od škrbine je še dobri dve uri. Pot je na začetku izpostavljena nato pa zavije v levo. Malo pred razcepom poti je nekje najtežji del a ni huje kot plezanje I. st. Najtežji seveda, če gremo na razcepu desno(levo pot po grebenu z deli II. stopnje).
No na razcepu grem tudi jaz desno, torej po normalki. Od tam je sicer še izpostavljeno (vsaj mestoma), čaka pa nas še en malce zoprni detalj plezanja čez eno skalo, kjer so sicer zabite skobe a zelo skopo odmerjene. Potem še po kake pol ure pridem na vrh.
Za mano pride še nekdo, ki je hodil za mano več ali manj že od samega odcepa za Gollingscharte in malo se pomeniva.
Razgled: pričakoval sem da bo zaradi deževja prejšnjega dne, perfekten pa le ni bilo tako. Seveda se je pred mano dobro videla markantna skupina Dachsteina, videl se je tudi greben severnih apnenskih alp pa gore nizkih tur v okolici tudi še. Na jugu se je videlo v daljavi greben kar pa dvomim da so bile že Karavanke, prej kake Krške alpe ali Nockbergi. Žal se proti našim Julijcem ni videlo. Prav tako pa so bile v oblakih tudi Visoke Ture. Hochalmzo se je še nekako dalo spoznati po ledeniku, ostalo pa je bilo bolj ali manj v oblakih oz. bolj nerazpoznavno
Sestop nič posebnega. Bil je skoraj lažji kot vzpon saj si mi je spet zgodilo, da sem ko sem pot gledal iz ptičje perspektive videl, da mi na nekaterih delih navzgor ne bi bilo treba plezati če bi poznal pot. Na Gollingscharte je bilo spet nekaj ljudi sicer pa kakega pretiranega navala vrh nima glede na to da gre za najvišji vrh nekega gorovja in ni tako težko dostopen. Pot v splošnem sicer je zahtevna a tudi ne tako zelo. Po normalki je npr. veliko lažja kot Triglav čez npr. Planiko.
Iz Gollingscharte grem nazaj do odcepa potem pa še do Landawiserskih jezer(Untere in Obere). Od tam imam nazaj do parkirišča dobro uro, tik pred parkiriščem pa se še ustavim v tisti koči(oštariji) na piru.
Nazaj grede mi že zmanjkuje bencina in ne vem ali bi prišel do pumpe na AC, če ne bi na srečo bila v Tamswegu tudi še odprta. Natočil sem seveda polno saj je bil liter 1.42 EUR(torej po podražitvi pri nas čez kak dan dva sem sploh profitiral
)
Pa je bil še en lep izlet v ture(tokrat nizke) za mano.