Hochkönig

Na goro sem se podal po običajni poti, to je od koče Arthurhaus. Sprva je pot bolj sprehod, višje pa že malo bolj zahtevna. Opisal bi jo kot delno zahtevno. Pot je razgledna in zelo raznolika, od pašnikov, melišč, travnatih pobočij in višje skalne pokrajine.Pot je dobro obiskana in označena. Višje pot označujejo drogovi (poleg markacij), to je zelo koristno v času megle. Začel sem malo čez dvanajst in v kočo Matrashaus na vrhu prišel kot zadnji malo pred šesto. Ker naročila za večerjo zaključujejo ob petih, je bila večerja bolj skromna (juhca). Vrh je znan po lepih razgledah in doživetjih sončnega zahoda in vzhoda. Ni me razočaral. Pot je sicer kar dolga vendar je posebno doživetje (v obe smeri).