ponedeljek, 23.12.2019
Izhodišče sva imela v Vrbniku, kjer je parkirišče v tem času brezplačno in s prostorom ni težav. Po cesti, po kateri sva se pripeljala (bližnjica je betonski "pločnik", ki skrajša vse ovinke), sva se povzpela nad mestece in pri vinarni Katunar udela markirano stezo. Pot do vrha je markirana, na razcepih so smerokazi, torej se ne moreš izgubiti (naj se ne bi), kot sva se midva. In to ne enkrat. Na lažjih poteh se mi to zgodi kar pogosto, saj jih včasih vzamem preveč "na izi". Po drugem izgubljanju, ki je bilo precej daljše od prvega (oba sta vidna na priloženem "tracku"), sem se vzel v roke in potem sva potep opravila, kot se spodobi. Na vrhu so naju pozdravile ovce in midva njih, med sestopom pa nekaj njih, ki so delali v vinogradu. Poti navzgor in navzdol nista težavni, nekaj ostrih skal in trnja je na vršnem pobočju, zato previdnost ni odveč. Nama je na začetku malce ponagajalo blato in velika količina vode (globoke luže), kar je tod nekaj izrednega in se verjetno zlepa ne bo ponovilo. Vsaj ne v takšnem obsegu. Z vrha so lepi razgledi na celino, na odprto morje in sosednje otoke pa manj, kot recimo z Obzove ali Velikega Hlama... Zelo prijeten potep, zato se sem blizu zagotovo kmalu vrneva
http://tubojan.blogspot.com/2019/12/mali-hlam.html