MPO je vezna pot od Pomene do Sobre, ki sem jo zaradi logističnih razlogov pričela na njenem zaključku. Isti razlogi so vzrokovali tudi temu, da je nisem po priporočilu iz knjižice (dnevnik in vodnik) in spletnih strani (npr.
http://www.mljet.hr/?l=hr&ispis=staticna&id=125&iskljuci=da ) razdelila v več etap, temveč sem jo opravila v enem zamahu. Vzpona naj bi bilo okoli 2000 m, dolžina poti naj bi bila 43 km, čeravno je moj telefonček nameril tako prvega kot drugega malo manj.
Avtobus, na katerega lahko sedete v Pomeni in se odpeljete skozi več vasi do Sobre oz. pristanišča Zaglavac, vozi vsako jutro, a se vsak dan ne zaustavi v istih vaseh, ravno tako ura odhoda ni vsak dan enaka (Leto 2018: PO, SR ob 5.00, TO, ČE ob 4.45 izpred trgovine Studenac v Pomeni. Kdaj vozi ob drugih dneh ne vem. Odhod Iz pristanišča nazaj v Pomeno je ob 15.50. Avtobus vas pobere tudi kjerkoli na glavni cesti, samo vozniku morate dati znak, da se želite peljati.)
9.oktobra sem se tako odpeljala do gostilne Lanterna v Sobri, kjer sem ob 6-ih pričela s potepom. Najprej sem se povzpela po strmi, ozki uličici, kjer so iz teme vame bolščali mnogi pari oči - mačorov imajo na otoku več kot preveč. Ko sem na zgornjem delu vasi stopila na glavno cesto, sem uvidela, da me je malo prej tod peljal avtobus; hja, začetek je začetek in zato sem šla najprej do obale motorizirano, nazaj v klanec pa peš.
Z glavne ceste sem zavila na dobro sledljivo markirano pot, ki je vodila proti najvišjemu otoškemu vrhu, imenovanemu Veliki grad. Dviguje se 514 metrov nam morjem in ponuja super razglede. Nadaljevanje proti Špilji (jami) Ostaševica in naprej proti vasici Blato je potekalo, tako kot začetni del, večinoma po gozdovih črnike, medtem ko so mi na drugi polovici (zahodnem delu) poti, ki vodi čez Veliki Planjak, pod kamnitimi stenami z malce strašljivim imenom Zle stijene, na Montokuc s požarno opazovalnico, do rta Lenga in nazaj do kioska nacionalnega parka v Pomeni, zagotavljali senco alepski bori. Odiseado sem zaključila po natanko 13-ih urah, ko je sonce že ‘potonilo v morje’.
Na poti nisem srečala ljudi, so mi pa družbo delale košute, divji pujsi, mungi, divje koze in mnogi metulji ter martinčki.
Žige najdete na 16-ih od 20-ih mest, naštetih v knjižici (manjkajo na KT: 1, 15, 18 in 20).