Res je, da je od popotovanja okoli Cresa minilo že nekaj časa, ampak zadeva se mi zdi še vedno aktualna.Vsako leto se podam na štiridnevno popotovanje po Jadranu (če le čas dopušča dvakrat, spomladi in jeseni). Ponavadi greva s sodelavcem, pa tudi trije smo se že odpravili na pot. Ker letos sodelavec ni imel časa, sem se odpravil sam. Potovati sam po morju zahteva malo drugačen pristop, kot če imaš vsaj moralno podporo oziroma pomoč soveslača. Prečenj med otoki sam nisem nameraval izvajati, zato je bila edina alternativa obveslati nek otok. Kaj bi bilo primerno....? Ko sem brskal po spletu, sem bil vesel potopisa Jure23(na Morjeplovcu), ki je zelo lepo opisal dopust s punco davnega leta 2011 (veslanje okoli Cresa). Odločitev je padla, grem okoli Cresa. Cres je blizu, vožnja bo kratka. Malo priprav, pregled zemljevida, kje se da izzstopiti iz kajaka (uporabljam Prijonov čoln Seayak) kar je mogoče le v plitvini brez čeri. Cres je zato zelo primeren, v nasprotju s Kornati.
Naredim pribljižen načrt popotovanja. Odločim se za sedem dni umirjenega veslanja, kar bi moralo zadostovati, če bodo le glava, telo in vreme sodelovali. Ko sodelavec dojame, da se res odpravljam, (dolgo mi namreč ni verjel, da grem sam) se odloči, da se mi bo čez štiri dni pridružil. No fino, le potovanje sem moral na novo splanirati. Odločil sem se da štartam v ponedeljek zjutraj, parkiram v Osorju in se odpravim proti jugu, ter v štirih dneh prispem do Porozine, kjer se v petek zjutraj dobiva, on parkira avto in v naslednjih treh dneh odveslava do Osorja.
V ponedeljek 16. septembra zjutraj štartam, v Brestovi še zelo veliko dogajanja. Pridem na prvi trajekt. Vožnja do Osorja brez posebnosti. Parkiram ca. 30m od obale, znosim vso kramo in čoln do obale in pričnem pakirati. Kopalci se samo čudijo kam imam namen vso to šaro pospraviti, a po uri pakiranja je vse na svojem mestu. Ob dveh odrinem.
(Slika1) Prvi dan priveslam do Punta Križe, ves navdušen nad dogajanjem pozabim, da se septembra hitro stemni in že v mraku iščem primeren prostor in postavim šotor.Jutro (torek) je čudovito, toplo, morje mirno in že ob 6h odrinem. Za malico se ustavim v lepem zalivu, seveda nikjer nikogar in uživam na toplem sončku kakšno uro in pol.(Slika2) Popoldan še vedno v lepem in sončnem vremenu ter mirnim morjem nadaljujem do večera. Poiščem primeren prostor in precej preden se je zmračilo postavim šotor. Lep miren zaliv, že nekaj metrov od obale pa pravo smetišče.(Slika3) (Slika4)
Tretje jutro pričnem z veslanjem prav tako zgodaj. Morje mirno in spraševal sem se le koliko časa bom imel še takšno srečo, saj tako mirnega morja ponavadi nisem vajen. In res ne dolgo, le kakšno uro, potem je pričelo pihati in valovi so se krepili. Napoved je bila šibka burja, pihalo pa je kar konkretno. Uro in pol mučenja, potem se mi je zdelo prenevarno. Še toliko da pridem do lepega zaliva s še lepšo plažo (Tarej) in ker se je burja krepila sem se odločil, da za ta dan zaključim. (Slika5) (Slika6) Za zvečer je bil napovedan zmeren dež, zato bolj primernega mesta za postavitev šotora res ne bi mogel najti. Ker so na Cresu tudi divji prašiči se mi je spanje na višini zdelo zelo primerno
(Slika7)
Od dežja ni bilo nič, tudi kaplje ne. Zato pa je v četrtek še vedno močno pihalo, valovi pa so bili okoli metra. V takšnih razmerah sam nisem imel namena nadaljevati.(če bi bila dva, mogoče) Jasno mi je bilo, da do Porozine nikakor ne pridem v enem dnevu. Torej kje me bo sodelavec v petek pobral ?? Pot pod noge in peš v Merag, da bi se prepričal, če lahko kje zlezem iz čolna. Po skoraj celem dnevu posedanja (še dobro da sem imel s sabo branje) je bil malo daljši sprehod dobrodošel. Prepričal sem se, kje se da na kopno, popil dobro kavo, v lokalu prosil, da so mi napolnili telefon in dodatno baterijo, pa nazaj do tabora. Vsa oprema na mestu, kot sem jo pustil, žive duše nikjer... Popoldan spet posedanje in branje v zavetju, sonček lepo greje. Petek ob 6h vstanem, pospravim šotor, spakiram in se ob 7h odpravim naprej. Piha še vedno, valovi pa so prijaznejši in čez uro in pol sem v vasici Merag. Kompanjon me že čaka, odpakirava opremo, naloživa čoln in se zapeljeva do Porozine, kjer sva nameravala pustiti avto.
Ko sodelavec vidi kipajoče se valove, je njegova reakcija: "Ja saj bi šlo, saj v takšnih razmerah sva že veslala, ampak jaz sem prišel uživat in ne se mučit. Greva iz Cresa ! Ti tako ali tako ne boš prišel v enem kosu okoli, zato je vseeno."
Meni je prav, glavno da bova spet na vodi.
Parkirava v Cresu, spet natovoriva opremo in čez dobro uro že odrineva proti Valuna na kavo in naprej do Lubenic kjer prespiva. (Slika8) (Slika9) Sobota zjutraj se prične umirjeno, nikamor se nama ne mudi, kmalu ugotovim, da je res prišel uživat
Do kosila je še nekako šlo, po pivu in kosilu v Martinščici, pa je sonce naredilo svoje in sva že popoldan zaključila z veslanjem. Pa saj Osorja ni bilo več daleč. (Slika10)
V nedeljo sva veslala še slabi dve uri do Osorja, (Slika11) kjer je pridno čakal avto, natovorila sva opremo, popila kavo in se zapeljala do Cresa po drugi avto in nato proti domu.
Po poti do doma se sprašujem:
Kam naslednje leto spomladi ? Ja najprej zaključit te tri manjkajoče dni od Meraga do Cresa !!!
23.oktober 2019, sonce, preverim napoved, sonce do nedelje, bonaca, brezvetrje, 26°C......ne bom čakal do naslednjega leta
24. in 25. oktober bo dopust! Malo hrane, spakiram in 24.10. zjutraj proti morju spet sam. Krk, Valbiska in trajekt do Meraga. Dopustnikov še precej, a trajekt še zdaleč ni poln. (Slika12) Ob dvanajstih sem že na vodi. Danes bo treba do severnega konca Cresa, najprej pa kraj Beli. (Slika13) (Slika14) Zvečer je cilj dosežen. Postavim šotor, mraz je precej bolj kot pred mesecem, dan pa tudi precej krajši.
(Slika15) Spal sem presenetljivo dobro. Spočit že pred šesto odrinem proti Porozini. Upam, da bo odprto za kavo. Je. Spoznam dva simpatična Štajerca, ki gresta na Lošinj in seveda se zaklepetamo. Po uri odrinem. (Slika16) Dan ne bi mogel biti lepši, sonce, mir, modrina, brezveterje, skratka uživam celo pot, lepe plaže pa se vrstijo ena za drugo. Do večera imam namen priti do zaliva Sveti Blaž, ki ga vsi hvalijo. Res je, ne zaman. (Slika17) (Slika18) V živo je še lepše. Zadnji dan samo še dve urici do Cresa, toplo kot poleti. (Slika19) Evo uspelo.Ob 10h sem že na kavi in rogljičku v Cresu. Krog okoli Cresa zaključen. Še do avta moram.
V agenciji sem si sposodil kolo in do Meraga po avto, nazaj do Cresa, vrnil kolo, naložil čoln in na trajekt v Porozini. (Slika20)
Lepa izkušnja. Mogoče pride komu kakšen podatek prav, kot je meni Jure23(tova) izkušnja. Veslanja okoli 190 km, je pa fino, ker je vse po ravnem.