Breznjak / Monte Brizzia

Pot št. 501 iz Pontebbe je zaprta. Po uri in pol hoje prideš do pobočja, kjer je voda odnesla stezo na nekaj mestih.

Ker sem bila blizu, turca ni dolga in ker mi pogled "vedno", ko se peljem mimo, uhaja v te strmine in ta križ, se odločim in zapeljem v Tablje ( Pontebba) in malo nad centrom pustim avto. Pot z oznako 501 prvo poteka po cesti, pri dveh wikend-hiškah se konča in preide v mularjeto, ter višje v lušno gozdno stezico. Med hojo mi je misel uhajala, ko sem gledala proti vrhu, le kje je speljana pot in kako, saj je spodaj poleg št. poti še napis "samo za izkušene" in ker sem v Italiji že marsikdaj bila presenečena, nisem vedela, kaj pričakovati. No, prvo presenečenje je bilo, ko gozdna stezica pripelje do table, na žalost samo v italjanščini in pogled za njo...hmmm, noro, speljana skoraj cesta, ki preči pobočje. Sem res malo pospešila, saj kakega naglavnega darilca res ne potrebujem, čez par podrtih dreves in že sem bila pri opuščeni planini Stavolli Scalzer. Od tu do sedla Brizzia, je pot ponekod izpostavljena, pogled sega daleč v globino, predvsem pa je zoprno zaradi ogromno listja in rahlo ivjastih tal. Od sedla naprej še kratek vzpon in že nisem mogla verjeti svojim očem...tako ogromnega križa še nisem videla. Je pa, kljub megli ta dan, vrh Monte Brizzia odličen razglednik in prostoren vrh.
Ker je bil super mraz, sem na hitro pofotkala in sestopila po isti poti.

Lušna turca, za kadar ni veliko časa...priporočam, ampak ne v mokrem.

Prava raziskovalka tistih koncev postajaš! Nekoč se odločim pridružiti se.

A je to tista pot kjer je bil požar in je zaradi meljenja terena bila pot neprehodna?

(čeprav najbolj pogumni, vključno s pokojnim Igorjem smo jo vseeno prehodili )

To pomeni, da je sedaj pot sanirana?

Sem našla na neki ITA strani opise požara iz leta 2006?!
Obstaja pa še pot skozi sotesko Vallone degli Uccelli, za katero vem, da je bila odprta, pa zaprta, pa spet odprta, zdaj pa ne vem, v kakem stanju je in ali je prehodna?! Bo treba še to preveriti

nedelja, 23.12.2018

Krasen potep nad Tabljo. Od izklesane police naprej je pot pod snegom, a je le tega tako malo, da še gamaš, ki jih sicer nisem imel s seboj, nisem potreboval. Imeniten razglednik je bil ta dan samo najin. Prima potep

https://tubojan.blogspot.com/2018/12/monte-brizzia-breznjak.html

A, potem smo vajine sledi videli ta dan...in ja, tako nizek, pa tak fin razglednik

Ja, zna biti, da so bile najine, saj jih prav veliko v tem času tam ne hodi Res je zgledno razgledno zgoraj

Na Breznjak (Monte Brizzia) nad mestom na zahodnem robu Kanalske doline s slovenskim imenom Tablja (Pontebba) sem jo mahnil na velikonočno nedeljo.

Nekako v skladu s praznikom se najprej povzpnem po križevem potu do cerkvice Kalvarija z lepim razgledom na mesto. Od tam po gozdni cesti najprej mimo ene, že po pešpoti pa mimo druge planine.

Steza se kasneje spremeni v udobno gozdno mulatjero, ki na okoli 1200 metrov nad morjem pride na plano in preči gole zahodne strmine, ozka pot je tam dobro zagruščena, potrebno je malce previdnosti. Mulatjera se znova vzpne v gozd, kmalu dosežem prvo sedlo (križišče poti) in za tem še drugo sedlo, Brisiach.

Tu zapustim pot št. 501, ki sem ji sledil iz doline, in se usmerim proti prostornem vrhu Breznjaka, kamor pridem v dvajsetih minutah. Razgledni del gore, s križem na vrhu, je še nekaj minut hoje proti severu. Tam me pričakajo lepi razgledi na vse strani – razen proti severu – kar nekaj razgledov pa je bilo tudi ob poti. V dolino sem se vrnil po smeri vzpona.

Prvi sneg se je na poti pojavil pod sedlom Brisiach, a se mu je dalo izogniti. Več snega me je čakalo na stezi od omenjenega sedla proti vrhu, a je bil okoli 11. ure dovolj odtajan, da zimska oprema ni bila potrebna. Danes so zaradi novozapadlega snega verjetno razmere rahlo drugačne, čeprav ga ni zapadlo veliko.

Lep in – razen vetrovnih prebliskov – miren dan, na poti sem srečal le en par pohodnikov.