Sabina.7…No, pa se nama je ta mesec že drugič zgodilo, da bi imela priliko spoznati se s »soforumaši«…(prvič je bilo na Ženiklovcu s Kseno)…pa ni bilo spet iz tega nič
…mislim pa, da smo si na daleč pomahali z Davidejem, ko sta vidva že smučala dol, midva sva se pa šele vzpenjala? Škoda, pa drugič…
Kakorkoli, glede na napovedi, da bo več sonca na zahodu bolj popoldne, nisva nič hitela. Na prelaz Mokrine sva se pripeljala šele sredi dneva. Ko sva »premlela« pot skozi gozd, sva se malo razgledala in razmere vse naokrog približno podobne…veliko presmučanega, pa tudi še precej nedotaknjenih flank pršiča…odločila sva se najprej za vzpon na Carnizzo. Sonce je močno grelo vse do vrha, vse kar se je dalo sleči je romalo v nahrbtnik…na vrhu pa zmeren veter, ne prehud, tako da sva se zadržala kar dolgo…res ni za verjeti, kakšne »360 stopinjske« razglede ponuja tak kucelj…končno se le pripraviva za spust…odsmučava do gozdne meje, potem pa spet pse na smuči in se povzpneva še na Auernig, pozvonit za srečo
. Sonce je bilo že precej nizko, tako da še malo posediva in ujameva čudovit zahod…potem pa hitro nazaj na izhodišče, kamor prismučava ravno pred temo...Še en čudovit dan je bil…