Tokrat smo obiskali eno najobsežnejših skupin v Dolomitih - Pale.
Čeprav so bili načrti "višji" sva se na koncu zadovoljila z nekaj nižjimi vrhovi (izbira je seveda pestra). Pot do San Martina di Castrozza je namreč dolga in ura je šla proti enajsti, ko smo prispeli do tja.
Odločila sva se za bližjo Cimo Rosetto.
Do tja gremo lahko z žičnico, nekje na sredini pa prestopimo na gondolo. Le ta nas ponese na sedlo prav pod samo Cimo Rosetto. Lahko pa gremo iz doline peš.
Sama Cima Rosetta je le par minut oddaljena od sedla ozr. zgornje postaje žičnice.
Sestopila sva nazaj na sedlo in se odpravila v bližnjo kočo Rif. Rosetta. Nekaj višje kot na višini Kredarice sva si privoščila odličen kapučino in odprto pivo. Res luksuz
Po razgledovanju po okoliških gorah sva se odločila še za sosednji vrh - Croda di Roda. Pot na sam vrh je lahko sledljiva, sicer pa je cilj vseskozi dobro viden.
V dolini sva počakala na tiste, ki so se vseeno lotili ferate. Za sam vrh jim Cime Vezzane jim je zmanjkalo časa. Vrh je tudi ovila gosta megla. Kot so povedali sama ferata Bolver-Lugli ni tako zelo težka kot je siten potem povratek okoli gore.
Na sedlu Passo Rolle smo ujeli zadnje sončne žarke, ki so obsijale mogočne vrhove skupine Pale. Takoj sva si bila enotna - sem še prideva, a absolutno za več dni.
Slike so tukaj:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2013-08-11 http://www.petersfoto.si