Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Korisničko ime:
Lozinka:
Prijava
Još niste registrirani? Registracija.
Zaboravili ste lozinku?
  
Anketa
Ali ste že bili na Srednji peči (1920 m)?
Glasaj
Popis foruma / Italija / Karnijske Alpe / Creta di Mimoias (2320)

Creta di Mimoias (2320)

Print
IgorZlodej27. 07. 2011 17:52:15
V torek proti večeru zapustim Cadore. Preko sedla Ciampigotto se zapeljem na forcelo Lavardet, kjer prespim v avtu. Danes zjutraj se zapeljam km ali dva dol po dolini Pesarina in parkiram pod opuščeno casero Lavardet, tudi izhodišče ceste za Casero Mimoias. Raziskovalna žilica mi ne da miru in nad opuščeno planino iščem stezico, ki naj bi peljala visoko gor pod Creto Mimoias oz. nekje pod Monte Paradaro. Ko se zdi, da jo že najdem je seveda spet ni, nekako pa mi ni logično, da bi vzpon potekal direktno gor po zagruščeni grapi, ko se prebijem preko okoli 25 meterskega pasu rušja se mi to hitro potrdi, po obrisih stopinj in višje po sveže izsekanim rušju. Sledi še prehod po lepi grapci na bujne zelene travnike, grem še malo v desno in kmalu najdem s pikami označeno stezico, ki vodi na vrh Crete. Pikam sledim kolikor je možno, sicer pa so trave povsod lepo prehodne, ampak niso samo trave, med njimi je ogromno velikanskih murk, kakršnih še nisem videl, pa tudi lepi primerki očnic. Z vrha je čudovit razgled, predvsem na bližnjo Terzo Grande, pa Creste del Enghe, vse do Antelaa in Cridole. Na vrhu posedim kake pol urce, zatem sestopim. Sedaj se odločim za severno varianto, sledim pikam, ampak očitno "napačnim", ki me pripeljeno nad strm moker skalnato travnat žleb, ki je za sestop v danih razmerah precej izpostavljen. Nekako sestopim tudi ob pomoči dveh skupaj zvezanih pomožnih vrvicah, ki jih na najbolj kočljivem mestu zataknem za majhen skalni rogelj. Že 300 m nižje sem na poti 202, ki pelje na prelaz Enghe. Ampak očitno je včasih tu gor vodila pot, saj se še najdejo rdeče packe na skalah, tudi skozi zoprn žleb. Sledi sestop do ceste in v slabe pol ure sem pri avtomobilu.

Gora je po krivici osamljena, njeno bujno cvetje bi radostilo marsikoga, razgledi so enkratni, predlagam vzpon od Pian di casa, ki ni nič daljši od mojega izhodišča in pa seveda gor po poti, kjer je lep napis na skali, ki ga najdete dobrih 15 minut hoje od casere Mimoias proti passu Enghe.
Creta di Mimoias (2320) v zgodnjem jutru sonce posveti na Bivero in Clap Savon1
Creta di Mimoias (2320) sella di Razzo s Tiarfinom zadaj2
Creta di Mimoias (2320) gore nad Pesarino so krasne3
Creta di Mimoias (2320) takih in še večjih je tukaj res veliko4
Creta di Mimoias (2320) po dveh dneh skalovja se prav prileže travnat pristop na vrh5
Creta di Mimoias (2320) do vrha pa šopi krasnih planik6
Creta di Mimoias (2320) skoraj na dosegu roke Terza Grande, bo treba spet gor, mogoče še letos7
Creta di Mimoias (2320) od vsega lepega postane človek še utrujen8
Creta di Mimoias (2320) ta Creta ima več vrhov, čisto zadaj pa Antelao9
Creta di Mimoias (2320) in potem se od nekod prikrade megla, jaz pa zapustim vrh10
Creta di Mimoias (2320) od spodaj še enkrat pogledam gor, kar pa ni vrh, ta je še višji11
Creta di Mimoias (2320) malo me je pa ogrel tale sestop skozi žleb12
Creta di Mimoias (2320) od tukaj vodi gor lepša pot13
Creta di Mimoias (2320) pol ure po cesti do avtomobila14
všeč
ani3928. 07. 2011 06:31:37
Lepe in meni popolnoma nepoznane gore čez mejo. Te cvetoče poljane bi bilo res lepo videti na svoje oči. Mogoče enkrat
Igor na vrhu si videti kot pravi viharnik
všeč
jaz4. 08. 2011 20:09:36
Tam kjer murke cveto, tam kjer ptički pojo... Ob povratku z vrha sem skočil še na bližnjo Monte Paradaro in obogatil svojo zbirko še za en kamen. Lp!
sonce je vzšlo1
Creta di Mimoais in Monte Paradara2
stan na planini Mimoias3
ne moreš zgrešiti4
stezica gre po teh travah navzgor5
murke6
Tukaj gor sem prišel7
utrinek8
tik pod vrhom9
tokrat pa megleno10
Monte Terza Grande11
mož in žena12
planina Mimoias in Monte Paradfara13
planike14
vrh Monte Paradare15
Creta di Mimoias16
Monte Tiarfin in sosedje17
sem vztrajen18
mlad je umrl19
bom kar v stanu prespal20
všeč
turbo8. 10. 2018 20:05:50
sobota, 29.9.2018

Začela sva približno 4km naprej od Alberga Pradibosco nad dolino Pesarina. Na parkirišču ni ne smerokaza, ne markacije, le gozdna cesta, ki pelje v gozd. Turo sva začela po tej cesti, višje so se pojavile markacije 203 in še višje, tik pod planino, kjer je Casera Mimoias, sva se usmerila na pot 202 v smeri Passo Oberenghe. Kmalu sva prišla do velikega balvana z napisom Creta di Mimoias in od tam dalje sledila z bolli rossi označeni poti do vrha, ki je izreden razglednik. Med sestopom sva se pomujala še na bližnjo monte Paradaro, saj je bil dan prelep, da bi hitela v dolino. Vršna travnata pobočja znajo biti v mokrem zoprna, saj so zelo strma, drugih težav pa na poti ni. Krasen potep!
1
2
3
4
5
6
7
8
9
(+4)všeč
turbo3. 11. 2024 15:52:22
četrtek, 31.10.2024

Najlepše pravljice si pišemo sami, sploh, če so napisane po resničnih dogodkih. In sem šel in si napisal še eno, še kako resnično. Začetek in konec potepa sem imel na taistem mestu kot pred šestimi leti, da je brezplačno in brez zapornice se razume samo po sebi. Po cesti sem se sprehodil skoraj do casere Mimoias, kake pet minut hoje prej sem zavil proti sedlu Passo Oberenghe (na smerokazu Passo Enghe), tod še nič o moji Creti. Huda ura ali več njih tudi tem krajem ni prizanesla, zato je pot s ceste gor ven speljana malce naokoli, je lepo shojena in zgledno označena. Gre pa za kratek obvoz, ki te pripelje skoraj tik pred veliko skalo s še večjim napisom Creta Mimoias. Od tod naprej bolli rossi, v gozdu parkrat malce naokoli zaradi podrtega drevja. Drsno, radi vlažnih skal. Pot nad gozdno mejo pripelje pod mogočna ostenja, sledi širok žleb, sila strm, ki se izteče v dolinici pod Paradaro. Nato je na vrsti strm skalnat skok, le ta pa se izteče na pravljična travnata pobočja, v levo je pot nekaj časa zložnejša, potem pa spet kolenogriz vse do vrha. V travah se stezica težje sledi, teren je res strm, previden korak je na mestu. Ko zmoreš do križa vrh gore pa ena sama radost ino veselje, razgledno in čedno, ni da ni, pravljično ne ubesedi vsega, kar se očesu ino srčecu ponuja. Prešine me, da sem med vsemi milijardami na svetu edini srečnež, ki danes vasuje tod zgoraj in da je Creta teh nekaj dragocenih trenutkov, v primerjavi z večnostjo, samo moja in meni naklonjena. Ni kaj, življenje je kratko, vdahneš/izdahneš, vmes pa so takšni in temu podobni trenutki, ki se jim pravi življenje. Več jih je, več je življenja. Pojem, popijem, se razgledov naužijem, potem pa dol ven. Do ceste previdno, tam še ovinek do planine in Casere Mimoias, tudi tam pravljično. Casera nudi streho nad glavo, spalna vreča in podloga, pa bi se kar fletno prenočilo. Nad planino je tudi vremenska postaja s spletno kamero, pozimi rad pokukam prek ekrana kakšna je snežna razmera. Za konec še malo po cesti in že sem pod potep napisal "konec". Pardon, "fine", saj sem bil tam, ne tu nasmeh

https://tubojan.blogspot.com/2024/10/creta-di-mimoias-cima-est-2024.html
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
(+5)všeč
jprim3. 11. 2024 15:59:25
Krasno zapisano, ...
(+1)všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Uvjeti korištenja, Kolačići