petek, 7.10.2022
Izhodišče je pri polnilnici mineralne vode v dolini Degano, malce naprej od Pierabecha. Po dolini navzgor do prvega razpotja, tam desno po CAI142 do spodnje in zgornje casere Sissanis, kjer je na velikem balvanu napis Creta Verde. Tod se začne brezpotna pot, ki vodi mimo casere Creta Verde na sedlo Passo dell’Agnello. Midva za tem balvanom steze nisva našla, zanesla sva na "nos" in zemljevid in tako po res strmem terenu skrajšala vzpon. V gozdu je bila naporna samo strmina, nad gozdno mejo pa so svoje dodale suhe precej drseče trave, krš, ki se je mlel pod nogami, in grmičevje, kjer je bilo potrebno preko. Do sedla sva se morala res pomujati, tam nama je malce odleglo, tudi počila sva na kratko, potem pa stopila še tisto nekaj malega do vrha. Vršno pobočje Crete Verde je strmo, travnata polica izpostavljena, navkljub nekaj varovalom je previdnost na mestu. Vrh Crete konkretnejši počitek, na zdravje, ker je pač tako naneslo, potem pa sestop, za katerega sva vedela, da ne bo od muh. S sedla sva se pomujala še na Campanile Letter, kratka nezahtevna ferrata, nekaj jeklenic in skob, škoda bi ga bilo ignorirati, ko pa je le četrt ure vstran. Sestop nama je šel počasi izpod nog, res zahteven teren, sam sem enkrat pošteno odletel. Stezice, črne črtkane, ki je vrisana na zemljevidu CAI, ni več, le sem ter tja sva ji nekaj malega sledila, tako kot gor grede sva šla še največ za nosom. Ko sva prišla dovolj daleč, da sva se lahko varno spustila na markirano stezo, ki pelje na sedlo Sissanis, sva to tudi storila in se tam ob potoku odžejala s svežo vodo. Sedlo ni bilo ne daleč, ne visoko, hitro sva bila pri jezeru Pera, od koder sva imela imeniten razgled na okoliške gore. Joj, kar milo se mi je storilo, ko sem videl vrhe, ki sem jih obiskal v minulih letih in so ture nanje postale krasen spomin. Casera Bordaglia di Sopra ni bila daleč, pot do tja je bila mehka in udobna, travniki so nekaj čisto drugega kot strm, brezpoten krš in drseče trave. Seveda sva stopila tudi do jezera, v katerem so se kot v zrcalu lesketale okoliške gore. Pravljični kraji, kotički kot je ta. Sestop mimo Casere Bordaglia di Sotto je bil samo še prijeten sprehod, zaključno dejanje res prekrasne ture. Po dolgem času tura, ki je od mene zahtevala precej več, kot sem pričakoval, in mi tudi dala mnogo več od pričakovanega. Neprecenljivo, dragocen spomin
https://tubojan.blogspot.com/2022/10/creta-verde-in-campanile-letter.html