Creton di Tul (2287) in Creta Forata (2462)

Lep sončen jesenski dan je kot nalašč za v gore in sva šla. Izhodišče v Pesarini (Val Pesarina je dolina, katere se nikoli ne naveličaš), cilj malo znana gora v Pesarinskih Dolomitih, na katero ni označenih poti. Malo pod prelazom Siera zavijeva s ceste v desno na označeno stezo 321, ki pelje na škrbino Creta Forata. Nama dobro znana steza (sva jo že večkrat prehodila) naju vodi sprva skozi bukov gozd, zatem pod manjšimi stenami z lepimi izviri krasne studenčnice, pa skozi gozd macesnov in po dolgih senožetih vse do škrbine. S katere se spustiva rahlo navzdol na severno stran, zatem pod steno po bližnjici prečiva do označene poti, ki vodi na Creto Forato, na mestu, kjer steza zavije na značilno gredino na severni strani Forate midva zavijeva na komaj vidno stezo v desno in se povzpneva na podobno brezpotno gredino, ki vodi pod Creton di Tul. Vzpon je ob odličnih razgledih prav prijeten. Pod vršnim delom izbereva desno varianto, ki naj bi dosegla I. težavnostjo stopnjo, vendar je daleč od tega, saj z lahkoto skoraj brez uporabe rok prideva na izredno razgleden vrh, kjer se zadrživa celo uro, po lažji varianti sestopiva do prej omenjenega odcepa pod Creto Forato in v trenutku se odločiva še za vzpon na njen vrh na kateri sva sicer oba že bila, ampak zakaj ne bi šla še enkrat. Razgibana gredina naju pripelje na sedelce, zatem pa sledi le še dobrih 10 minut do še enega razglednega vrha. Sestopiva po poti vzpona. Čudovit, topel jesenski dan in kar težko je verjeti, da bo kmalu tam gor vse drugače.