Izhodišče naše ture smo zastavili iz Val malge, točneje parkinga Ponte del guat (1541mnm). Po cesti zaprti za promet se mimo tur. kmetije in planine po lepi stezi zlagoma dvignemo v zatrep doline, kjer se začno znane Millerjeve stopnice brez konca. Rahlo kuhani v lastnem zosu nekje na 2000m le dočakamo rob planote in kmalu nato kočo Gnutti (2166m). Koča je bolj skromna vendar nas to ne moti saj je osebje zelo prijazno. Oskrbnik Gianluca nam lepo pokaže in opiše potek nadaljnega vzpona za jutri, potem pa nas usmeri na krajšo turo (3h)v sosednjo dolino (zahodno)) kjer sta še dve koči. Mimogrede; koča Prudenzinni pa se nahaja eno dolino vzhodneje in je z kočo Gnutti povezana preko prelaza Miller, 2880m-cca 3h. Po dobri večerji sledi klepet z osebjem saj smo edini gostje v koči. Po zajtrku startamo še pred peto v prebujajoče jutro ob 14st C. Prijetna pot po travnatih dolcih z obilo vode v 1h pripelje do začetka morene in v nadaljni uri do stene. Via Terzulli-prej alpinistični dostop, je sedaj zavarovan z verigami in nam pobere še eno uro, ki pa v takem in pričakovanju pogleda na ledenik mine kot bi pihnil. Na prehodu kot očarani strmimo v od sonca obsijani prostrani ledenik Pian di neve, pred sabo v severni smeri že vidimo predvrh, dočim na desni omejuje ledeno prostranstvo vrh Corno Miller. Po širnih belih planjavah vodi naša pot zlagoma proti kopnemu vrhu kjer se ob obveznem križu prej položno pobočje naenkrat prelomi v strmo severno steno.
Razgledi so sicer (zlasti v južni smeri) bolj omejeni a vseeno se lepo vidi Presanella, Brentski Dolomiti in pogorje Ortlerja na severu in seveda celoten ledenik. Povratek, postanki in razgledovanja na tako raznoliki
poti so stalnica, tako da tudi spust do koče traja več kot tri ure, medtem pa kopičenje oblakov kar pospeši naše korake od koče dol v kotel. Rahel poletni dež nas in ozračje malo osveži in olajša začetek dolge vožnje (malo manj kot 400km do meje s Slovenijo) domov. Kaj naj rečem drugega kot: Lepa Tura, zelo razgibana in raznolika; vsekakor primerna za začetnike pri odkrivanju sveta ledenikov. Čeprav smo bili tam v četrtek in pretek me veeno čudi, da nismo (razen par gamsov) srečali nikogar.