Popis foruma / Italija / Karnijske Alpe / Monte Cucco

Monte Cucco

IgorZlodej24. 10. 2014 18:24:44

Pričnem v vasi Naborjet (Malborghetto), ki je znan po tem, da leži v bližini vasi enak odlitek leva, kot je pri trdnjavi na Predelu. Kak km nad vasjo parkiram, naprej je cesta za javni promet zaprta.

Do kotanje Ciurciule, kjer se nahaja gozdarska koča, se hodi po stari vojaški cesti. Prvi del je dokaj dober, potem pa je ta vse slabša. Pod gozdarsko kočo prekoračim potok in se na drugi strani spet po cesti vzpenjam proti Cuccu. Vmes na sedlu Clinac steza 504 zavije v desno proti planini Biffil, ki pa je še zelo daleč. Sam grem še malo naprej po cesti v smeri planine Cucco, nato pa zavijem na kolovoz v desno, ki me pripelje na vrh Cucca. Razgledi na bližnji Stabet, Kovk, Lepo Špico, Poludnik in na Šinauc so lepi, še lepši na skupino Viša, Montaža, Mangrta.

Na vrhu se odločim, da se ne bom vračal po isti poti, temveč bom sestopil v vas Sveta Katarina (Santa Caterina). Po komaj opazni poti sestopam po JZ slemenu, tako grem mimo planine Cucco, pa tudi do Alpe Piccola ne pridem, saj že prej zavijem v levo, na nekoč markirano, sedaj pa opuščeno pot, ki me pripelje direktno v vasico Cucco. Bolj priporočljivo je sestopiti po poti 502 v vas S. Caterina.
Do izhodišča je okoli pol ure hoje po dolini (lahko tudi manj), seveda odvisno kje v Naborjetu parkiraš.

Monte Cucco čeprav tukaj hodijo redki, so poti vzorno označene, le na vrh ni nič označeno, pa vseeno lahko sledljivo

Monte Cucco na poti sem naletel na tri koče, bivakov ni

Monte Cucco gozdarska koča Clinac (Clinach)

Monte Cucco od Viša do Montaža in od Poldašnje špice do Dveh špic

Monte Cucco na nekaj mestih je pot odneslo

Monte Cucco Stabet, pred leti sem bil dvakrat na vrhu

Monte Cucco sestopil sem v vas Cucco, Via Romana

(+8)

palček plezalček20. 02. 2020 19:37:52

Nad vasjo Cucco/Kuk se dviga kucelj Alpe Piccola/Kleine Alpelspitze (1304 m). V preteklosti so ga poznali pod imenom Kuk. Njegov višji, severno ležeči sosed, ki ga danes imenujemo Monte Cucco/Kuk, pa ni nosil imena, ampak je bil označen kot kota 1598 m.
Na koncu vasi Cucco je majhno parkirišče in takoj nad njim se prične borov gozd. Skozenj vodi nekdaj markirana, a opuščena pot, ki me je po dobrih desetih minutah privedla do mesta, kjer sem pomislila, da je avanture konec. Strmo nagnjena plošča, posuta s prahom in drobnim peskom nenehno drobeče se kamnine, čez katero je bila včasih speljana jeklenica, pod njo pa kar nekaj zraka, je vzbudila dvom. Naredim nekaj mačjih korakov, a se umaknem in po premisleku sestopim nekaj 10 višincev do zajezitve hudournika. Grapa je bila suha kot poper, zato jo uberem navzgor, prelisičim kočljivo mesto s pretrgano jeklenico ter neposredno za njim znova stopim na pot. Takoj naletim na naslednjo prepreko. Do prosto viseče jeklene žice me loči nekaj metrov. Ker je kamnina malo boljša, dvakrat primem za skalo in že sem na drugi strani. Po manj kot pol ure zopet zagledam jeklenico in tudi tu je strgana. Teren se mi je zdel sprejemljiv, zato nisem pomišljala. 'Katek in sladek' del poti je bil za mano. Po nadaljnji uri sem se priključila poti CAI 502, a sem jo takoj zapustila ter se po grebenu usmerila proti hribu, ki danes nosi ime Monte Cucco/Kuk. Namesto skale je bil gozd in namesto drobljive kamnine podrta drevesa. Ponekod so vztrajale ledene drsalnice skrite pod iglicami in listjem. Ko sem dospela na travnati jezik, je bilo snega več. Vrh ni bil daleč in z njega je bilo videti Šinauc z novega zornega kota. Drugih razgledov žal ne ponuja. Nadaljevala sem proti severu do markirane poti in po njej 'odslalomirala' proti Malgi Cucco (1428 m) in naprej do prej omenjenega razpotja, od koder sem nadaljevala proti Šenkatriji/Santa Caterina. Tako kot pri vzponu, je potekala tudi sestopna varianta po drobljivih pobočjih in ob prečenju več grap privedla do s telohi posejanega borovega gozda in nato do ceste. Po odseku stare ceste, ki je zaprta za promet sem se vrnila v Cucco.

P.S.: Pot CAI 502 (moja sestopna varianta) je zaprta in v Šenkatriji/Santa Caterina označena kot neprehodna. Varianta vzpona je težja.

Na kuclju pred mano je bilo okostje krave :(

Veliko je bilo sledi živali, a nobene človeške

(+8)

2061alessio8. 04. 2024 20:05:22

bivša pot CAI 502A na novo zavarovana po projektu obcine Naborjet, samotna in krušliva, tu in tam še stare markacjie ker sem namestil že vec od 10 let nazaj, se povezuje z pot 502 iz s.Katarine (uradno še zaprta, morebiti letos bojo uredili del iz starih lestev) in vodi cez planino Cucco do sedlo Clinach na pot 504, del Sentiero Italia ( tam morebiti/upam da bomo v priliki posekali podrte drvese med potokom Rio Bianco in planino Biffil )za povezavo z Mokrine/Nassfeld/Pramollo.