sobota, 9.11.2024
Prvič je bilo tako lepo, da sem komaj čakal, da ga ponovno obiščem. Leta tečejo, nič ne rečejo, starost tako kot ostale tudi mene vztrajno lovi. A ji z nekaj truda in dobre volje še bolj vztrajno bežim in sem zaenkrat še vedno za dober korak, če ne dva, v prednosti. Tudi konja še zlepa ne bom menjal za osla, če že, kvečjemu za počasnejšo "pasmo", da ne bom po nepotrebnem galopiral po vršacih
Parkirišče pod polnilnico mineralne vode seveda še vedno brezplačno in brez zapornice, danes kar polno. Sam sem jo ubral po dolini navzgor, mimo kamnoloma marmorja, in vrh tlakovanega klanca oziroma malček naprej, zavil proti sedlu Sissanis. Do tam mimo spodnje in zgornje planine Sissanis, na spodnji lična casera, in preko nesramno trdega snežišča oziroma ostankov plazu. V senci precej hladno, tudi nekaj mrzlega vetra, od sedla naprej do vrha pa spet topleje in v brezvetrju. Tik preden sem pristopil na vrh sta dva sestopila, tako da sem zgoraj samoto, ki te ljubim samotno, užival sam. Božansko, življenje z veliko začetnico, razgledi prelestni, naokoli nebroj že obiskanih vrhov in s tem morje dragocenih spominov, kamorkoli sem se obrnil. Med uživanjem v dolce far niente sem si pošteno privezal dušo, potem pa hočeš nočeš stopil dolini naproti. Do sedla mimogrede, tam malce razgledovanja ob jezercu Pera, potem pa mimo casere Bordaglia do istoimenskega jezera. Tako kot na vrhu tudi tod sam, nekaj dolgih trenutkov za spomine in želje še tu, zatem pa nazaj gor do casere in od tam naprej dol do avta. Na koncu ob koritih rečice Bordaglia, res so krasna. Imenitno
Poti so zgledno označene in brez posebnosti.
https://tubojan.blogspot.com/2024/11/monte-navagiust-2024.html