Montusel (1881m)

Povzpel sem se nanj pred leti v mesecu novembru. Po dolinah je bila gosta megla, na vrhu pa me je pozdravilo čudovito sončno vreme. Očaral me je bližnji Zuc dal Bor, ena najtežjih gora v Karnijcih. Lp!

Montusel v pomladanskem vremenu

http://tomazsarc.blogspot.com/2013/01/montusel-512013.html

....Montusel.....Kar zanimiva pot. Dolgo hodiš po makedamu z betoniranimi jarki za odvodnjavanje in klanci. Pri zadnji hiši pa se prične lepo speljana stezica skozi borov gozd. Pa se ni dalo dihat. Teklo od las in še kje. Ko se je končno pričel gozd redčiti in se je pričela čistina, je postajalo bolj pestro. Potka lepa skoraj do škrbine. Pa so oni spredaj kmalu ugotovili, da imajo polno malih rjavih krvosesov - klopov. Šavje ob poti jih je bilo polno. Travnata pobočja proti vrhu so precej strma, vmes je polno grušča. Ko smo na grebenu pa so do vrha le še trave in rožice. Razgledov ni bilo kaj dosti. Nam jih je tudi tokrat vzela megla. Pri povratku pa se je zopet začela tekma s klopi. Več kot 4deset sta jih naštela, jaz k sreči samo dva..

Od nekdanje Cas. Torgul po že prej opisani poti na vrh, s katerega sva sestopila na škrbino Forc. del Montusel in po grebenu na JV pobočja Cozzarela, ter naprej po nekdanji poti, ki je sedaj že močno zaraščena z rušjem do izpostavljenega prehoda, ki sva ga brez težav opravila in sestopila do ostankov nekdanje kasarne pod Cozzarelom. Od kasarne sva šla po na novo obžagani poti 425a v smeri Kluž, vendar sva pod Forc. Pedot zavila na neoznačeno pot, ki naju je pripeljala na sedlo Agar de lis Tais pod Plananizzo. Od tam še slaba urica do izhodišča nad zaselkom Costamolino.

Glede na današnjih - 8 od Kranjske Gore pa vse do Naborjeta, je bilo - 3 na štartu pred tunelom pri Klužah skoraj prijetnih .
Hitro sem se segrel na prijetni mulatieri proti Costamolinu, kjer sem bil kmalu. Malo više me je ujelo sonce, ki sem ga po sivem jutru bil zelo vesel. Pot 427a, ki se kmalu v desno odcepi od svoje "nadrejene" je v gozdu dobro sledljiva in "servisirana" (vetrolom), po izhodu iz gozda pa se markacije izgubijo, pot pa tudi zahteva več pozornosti. Do škrbine je tudi mestoma rahlo izpostavljena, a večjih težav ni. Od škrbine pot ne povede direktno na vrh, saj so trave prestrme, ampak vodi proti južnem predvrhu po delno erodiranem terenu (grušč). Snega na poti je malo in ne povzroča težav.
Razgledi so bili lepi, sonce toplo, le od škrbine naprej je pihalo. Prav žal mi je bilo spustiti se iz tople in sončne Karnije v hladno ter senčno Italijo

V Dunji zavijem levo proti Visoccem in Plagnisu, kjer pri koritu na koncu asfalta parkiram. Pot, ki nas vodi naprej v Costamolino je s svojimi strmimi klanci (gore-dole cca 70m viš razl) primerna za terenska vozila, pa še znak prepovedi vožnje je nekje vmes. Od zadnje hiše se vije stezica v stalnem vzponu skozi redek večinoma borov gozd a se vedno bolj izgublja, ko se začno drevesa počasi redčiti in prepuščati prostor travam. Ker so to prisojna pobočja skorajda ne stopimo na sneg-pogled na severna pobočja seveda kaže drugo sliko. Dokaj močan jz veter vseeno ni preveč motil našega občudovanja razgledov z vrha. Na povratku se malo razgledamo po Costamolinu, kjer večina hiš propada-v treh so bili včeraj vikendaši. Drži še vedno, da od lepote se ne da živeti.