Novalau-2574m,pred Novalau še Gusela-2595m, Averau-2649m,Galina in Groda Negra-2518m

Prejšnjo soboto sem z nekoliko sreče prespal v Rifugio Nuvolau: telefon jim ta dan ni delal, kakor sem potem izvedel in tako sem ob pol devetih zvečer previdno vprašal, če imajo še kakšno posteljo prosto. K sreči je odpovedal en par in tako sem imel zase celo sobo!
Sicer me je ponoči malo bolela glava in sem slabo spal, možno da od višine, koča je na višini 2575 m.

V nedeljo potem ob 8h iz koče in sem bil po eni uri že na sosednjem, malo višjem, Averauu. Nad ferat(ico) je bilo še kar nekaj snega, ki pa ni delal resnih težav.
Zanimivo, da sem prve ljudi srečal šele ob povratku pod ferato in to družino z otrokoma, bi rekel na oko, starima 5 in 7 let!

Slike:
Nuvolau
Averau

Super fotke!

Prelaz Falzarego je odlično izhodišče za raznovrstne pohodniške cilje, od netežavnih do izjemno zahtevnih. Rabila sva nekaj sproščujočega, zato sva s prstom po zemljevidu začrtala krožno varianto čez Averau in Nuvolau. V praksi se je vse skupaj izkazalo za krasno izbiro.

Nekaj malega zgodovine tudi o tem predelu ...

Prelaz Falzarego je bil med prvo vojno frontna liniija med Avstro-Ogrsko in Italijo. Avstrijci so zasedli najvišje točke na vrhovih Piccolo Lagazuo in Sasso di Stria in od tam nasprotniku preprečevali prodor na Tirolsko.

Italijanska vojska pa je zavzela položaje na območju skalnih osamelcev Cinque Torri na nasprotni strani prelaza. Zgradili so kilometre obrambnih jarkov, bivalne prostore, skladišča za hrano in strelivo, hleve za živali, uredili komunikacijske linije. Tu je bil tudi sedež italijanske gorske topniške skupine, ki je med drugim uporabljala orjaške mornariške topove kalibra 30 cm. Da ti trga gate . Danes je tam muzej na prostem.

Za Italijane je bila najpomembnejša opazovalnica na gori Nuvolau, ki je omogočala 360-stopinjski razgled daleč naokoli. Od tam so lahko učinkovito spremljali dogajanje na fronti in se prilagajali situaciji. Vse skupaj jim ni nič pomagalo, izgubili so celotno vojno, Tirolsko pa pridobili za *zeleno* mizo. Vojaki niso bili ravno najboljši, diplomati pa odlični .

Kako sva hodila ...

Začela sva seveda na prelazu Falzarego in to ob prvi svetlobi. S tem sva se izognila turističnim množicam, ki se kasneje valijo okoli teh gora. Mraza kljub sredini Septembra ni bilo nobenega, kratke hlače in majica dobrodošla.

Izbrala sva pot 441 proti Forceli Averau in vmes zavila še na prijazno goro Croda Negra (odcep 442). Sestop z nje se kasneje priključi prvotni poti in kmalu sva bila na sedlu pri koči Averau. Spustila sva se desno proti sedlu Giau (pot 452) in od tam po lahki ferati Gusela osvojila vrh Nuvolau z istoimensko kočo na enkratni poziciji. Še spust po normalki v sedlo, po malce zahtevnejši ferati na vrh Averaua, nato po desni strani gore nazaj na izhodišče (pot 440 / 442).

Zaključek ...

Vsa varovala so v odličnem stanju, poti zgledno označene in nikjer preveč naporne, razgledi enkratni. Vsega skupaj je naneslo za 17 km in 1400 višincev.

Kje začeti ...

Na najvišjem parkirišču na Passo Falzarego ... 46.519501, 12.008644

čestitke. Vidva pa znata najti uživaške ture.

Letošnji dopust je bil podarjen od ne vem koga, ker vreme nama je služilo polnih 13 dni in sva nabrala vtisov za celo dolgo zimo.

Zgornja tura je za dušo in relaksacijo, tisti dan še nisva vedela kaj naju čaka naslednji dan, ko sva šodrala skoraj 3 ure, ampak v drugi polovici ture je bil trud bogato poplačan.

Nadaljevanje sledi

Pa se je le zgodilo. Kljub drugačnim napovedim sva se zbudila s pogledom na zasnežene vršace. Fronta je ponoči zamahnila z repom in natresla snega tudi v najinih krajih. Na hitro sva spremenila dnevni cilj in najbolj smiselna varianta je bil obisk nezahtevnega vrha Novulau v bližini prelaza Falzarego.

Kljub poznem odhodu sva bila na parkirišči sama. Mrzel veter in temperature pod lediščem so tudi pri nama vzbudile dvom o smiselnosti nadaljevanja. Na srečo sva za vzpon izbrala pot 440, ki je bila kolikor toliko v zavetrju. Na odprt svet sva prišla dobro uro kasneje, ko je sonce že prijetno božalo premrla lica. Po kratkem premisleku sva se le odločila za nadaljevanje. Hitro sva bila pri koči Rif. Averau na sedlu med istoimenskim vrhom in najinem cilju Novulau. Nanj sva se povzpela po poti 439, ki se počasi dviguje po grebenu vse do koče na vrhu. Vmes je bilo tudi nekaj ledenih pasti, ki so dobro pokrite s snegom čakale predvsem name .

Še kratek postanek na vrhu za obvezno fotkanje in hitro sva se spustila po smeri dostopa. Prvotna ideja o nadaljevanju čez greben je zaradi razmer odpadla in niti najmanj nama ni bilo žal. Kljub soncu je bilo še vedno pasje mrzlo in lagoden sestop je bil več kot dobrodošel. Tako je šlo vse do koče Rif. Scoiattoli, kjer sva se podala na raziskovanje Cinque Torri.

Ti so zgodba zase. Stolpi so bili v času prve vojne strateška točka, ki so jo zasedali Italijani. Danes je vse območje spremenjeno v vojaški muzej na prostem. Za celoten ogled rabiš urico ali dve, najbolje zgodaj ko še ni veliko turistov. Ti namreč Cinque Torri množično obiskujejo predvsem zaradi bližnje sedežnice. Midva toliko časa nisva imela in sva si ogledala le osrednji del. Nadaljevala sva okoli glavnega stolpa Torre Grande vse do nižje ležeče koče Rif. Cinque Torri. Ta ima vtis prave koče in ne gostinskega obrata, kot je Rif. Scoiattoli pri sedežnici. Tudi notranjost je v istem stilu in tu sva pila enega najboljših kapučinov daleč naokoli . Še zanimivost … cena je bistveno nižja kot v naših nakupovalnih centrih.

Sestop od koče do izhodišča je potekal po poti 425, ki je v začetku asfaltirana dostavna cesta. Po nekaj ovinkih se odcepi v gozd in prijetna stezica naju je pripeljala do križišča z jutranjo varianto. Sledilo je še nekaj malega hoje po znanem terenu in hitro sva bila na parkirišču. To je bilo še vedno prazno. Sneg in mraz sta očitno naredila svoje .

Koordinate izhodišča: 46.5198511N, 12.0279422E

zelo poučen izlet.........Čestitke