Peralba je ena lepših Karnijskih gora, čeprav že na meji z Dolomiti, ki so od tam že skoraj na dosegu roke. Poti nanjo so kratke, saj je izhodišče visoko (1800 m). Gor smo se pripeljali z Vrha sončne doline. Začeli smo pri Koči pri izviru Piave, zatem pa zavili na pot, ki pelje na zahodni greben, sprva gre steza po ravnem in celo malo navzdol, potem pa en del kar strmo navzgor. Ker kmalu pridemo iz gozda so razgledi seveda prvovrstni, pot kot taka pa nič posebnega, v celoti smo jo premagali z uporabo palic in se dodobra naužili prekrasnih razgledov. Po slabih 2 urcah smo bili na vrhu, spodaj pri koči Calvi pa je veselo kikirikal petelin. Sledil je kratek postanek, nato smo sestopili po Papeževi poti na sedlo Sessis, ter naprej pod Pic Chiadin, ki je bil naš drugi cilj. Tam smo odložili nahrbtnike in se po s pikami označeni smeri povzpeli na vrh. Družno smo ugotovili, da težave ne presegajo dobre I. stopnje. Spet kratek postanek in sestop proti sedlu Sessis, na katerega pa nismo šli, saj smo že kmalu zavili na stezico v desno in odšli po vzhodni strani na vstop v ferrato, ki pelje na Monte Chiadenis. Tokrat malo daljši postanek, nekaj smo dali tudi v usta, zatem pa smo po 33 minutah že stali na vrhu. Sestopili smo po JZ grebenu, ki je v celoti zavarovan z jeklenico, v spodnjem delu tudi kombinacija jeklenice in verige. Sledil je obisk koče Calvi in nekaj tekočega okrepčila, ter naprej do izvira Piave. Tokrat izjemoma objavim, ker nekdo, ki bere forum želi časovnico. Celoten krog smo naredili v 6 urah z vsemi postanki. Veliko smo fotografirali, veliko smo se razgledovali in veliko smo se pogovarjali.