Ferata G. Olivieri / Ferata G. Aglio / Ferata Formenton
Lanski izkušnji s Punto Anno in Tofano di Mezzo sva letos dodala še Tofano di Dentro. Takrat nama ta kombinacija ni prišla v poštev zaradi drugačne logistike, sva pa z veseljem vse skupaj na drugačen način ponovila to jesen. Cilj je bil jasen … prehoditi vse tri ferate in se krožno vrniti na izhodišče. A glede vračanja na izhodišče je bila realnost drugačna
.
Tudi tokrat sva bila v prvih dveh feratah popolnoma sama. Pozen datum in štart s prvo svetlobo je res čarobna formula. Očitno večina gornikov počaka na sedežnico, s katero se udobno pripeljejo skoraj do ferate. Daleč za nama sva jih namreč videla kar nekaj, midva pa sva uživala sama. Juhuhu
.
Ferati Giuseppe di Olivieri in Gianni Aglio sta zagotovo eno lepših doživetij v Dolomitih. Potekata v resnem okolju dolomitskih stolpov, sta dolgi in razgibani. Kjer je le mogoče sledita naravnim prehodom in sta čisto nasprotje današnjim športnim feratam. Na nekaterih mestih težavnost dosega C/D, drugje je manjša. Kdor želi še večji izziv, se lahko povzpne na obpotni stolp Torre Aglio, ki mu bo postregel s konkretnim D. Varovala so na celotni poti odlična, nekaj je tudi prostih prehodov. Na enem je bila lani dodana vrv, letos je ni več. Zgoraj ferata popusti in do vrha ni več daleč.
Na Tofani di Mezzo je bila gužva kot običajno, največ seveda turistov. Ti se z gondolo pripeljejo skoraj do vrha. Vedno večkrat tudi opažava novo vrsto osvajalcev vrhov iz rodu paličnjakov. Nad glavo držijo dolgo palico s telefonom in delajo selfije iz višine. Tudi dva metra dolgo palico s kamero na vrhu sva že videla, pripeto na nahrbtnik.
Sledila je še ferata Formenton na Tofano de Dentro. Začela sva s spustom v sedlo, kjer sva se lani odcepila levo v smeri koče Rif. Giussani. Tokrat sva nadaljevala naravnost na vrh. Ferata je lažje sorte in na najtežjih delih ne presega B/C kategorije. To se pozna tudi pri obisku, saj sva prehitevala številne gornike. Večina se z gondolo pripelje pod vrh Tofane di Mezzo, se po ferati odpravi na Tofano Di Dentro in se nato na enak način vrne. V tem primeru za malo vloženega truda dobiš veliko, le cena gondole ni prav nežna.
Sestop se nama je malo zakompliciral
. Namen je bil nadaljevanje čez vrh, se priključiti poti 407 vse do vmesne postaje Ra Vales in še naprej do koče Rif. Pomedes. A že nad gornjo postajo gondole sva zagledala opozorilo, da je ta varianta zaprta. Kljub temu sva s Tofane di Dentro nadaljevala po začrtani poti, ker naj bi se po pripovedovanju gornikov nekateri povzpeli iz te smeri. Dokončno sta naju obrnila dva z istim namenom, ki sta se vračala proti nama. Izjavila sta, da nižje v skalovju pot ni prehodna. Preverjala žal nisva in sva se pospešeno vrnila vse do gornje postaje gondole. A glej no glej, tam sva doživela še eno presenečenje. Upravitelj gondole nama je povedal, da je omenjena pot čisto normalno prehodna. Zaradii obilice turistov in možnosti padajočega kamenja pa so raje postavili opozorilo o zaprtju. Toliko o tem
.
Da nova verzija sestopa ne bi bila čisto enostavna, sem pomotoma vzel vozovnici za eno postajo prenizko. Brez da bi prej preveril zemljevid sva se lagodno peljala vse do postaje Col Druscei. Kazen je bila takojšnja. Do najinega izhodišča sva morala predelati dodatnih, zelo neudobnih 400 višincev tik ob smučišču. Malo mi je šla para skozi ušesa od lastne neumnosti, a druge izbire ni bilo
. Za zaključek … odlična zadeva, ki jo bova še ponovila. Brez tokratnega dodatka v sestopu seveda
.
Koordinate izhodišča ( Rif. Dibona ) : 46.532784, 12.070125