Tofana di rozes

Pozdravljeni,
Zanima me stanje poti na omenjeni ferati - Via ferrata Lipella (sneg, jeklenice,..).
Lp,
Miran

O kakšnem snegu neki? Jeklenice, kjer so, so čisto v redu, če ti vzpenjanje po feratah ni tuje potem ti je vse jasno. Sama pot ne spada med zahtevnejše, je pa kar dolga, sestop pa via normale je več kot pol krajši od vzpona.

Še nekaj; za prihajajoče dni z visokimi temperaturami je to prava izbira. Da se izogneš glavnemu navalu svetujem start od Dibone vsaj ob 7h, tako tisti sprehod do vstopa v Casteleto pod j steno opraviš v soncu, potem si v kaverni in lep čas na zah steni v senci. Računaj cca 7h za celo turo; lahko se tudi raztegne, saj se z vrha kar ne da dol

Hvala za informacije.

Ni čisto aktualno, pot se verjetno vseeno ni spremenila Predvidevam pa, da ni več tistega snežišča, ki sem ga omenil v zapisu.

http://trobec.blogspot.com/2019/08/dolomiti-21-2672019.html

14.8., ko sem jaz tam hodil, je snežišče še bilo in zjutraj trdo kot beton, se ga je pa dalo spodaj obhoditi, kar sva tudi storila.
Sva pa imela podoben vtis o poti kot ti - prvi del do Tre Dita čez police je bil super, čudoviti razgledi in razgibana ter napeta pot. Zgornji del pa je bil občutno zahtevnejši in precej vertikalen, bolj z ravnilom potegnjen kot pa po naravnih prehodih, prejšnjo noč je deževalo, tako da mokra skala ni ravno olajšala poti.
Sva se kar razveselila konca jeklenic in toplega sončka na rami, kjer se senčna Via Lipella priključi normalki.

Če si se na odcepu vrnil (levo, namesto po gruščtnati polici desno) si velik del plezarije izpustil, ravno najbolj zanimivega. Pa tudi via lipela se nadaljuje od tam, gor

Ne, jaz sem mislil konec Via Lipella na cca 3000 metrih, ko se prikaže vršna piramida. Odcep je pri Tre Dita - levo koča, desno polica. Sva šla naprej po polici

Zdravo. Ali mogoče kdo ve, če je Lipella že prehodna brez zimske opreme. In pa seveda vrh Tofane?

Zdravo. Tukaj imaš vse informacije: https://www.guidedolomiti.com/en/ferrata-open-closed/

Hvala Ales.

28.7.2020/Tofana di Rozes/3225nv/
Pri sestopu z Preber/Preberspitza sva razmišljala,kam pa zdaj??in se je porodila ideja,,,Dolomiti,,,vse drugo je itak samo igra.Ker se v Dolomitih vse prične pri jezeru Misurina,sva se za kratko ustavila pri jezeru in nadaljevala proti Cortini d'Ampezzo.Za izhodišče sva izbrala Rifugio Dibona,vendar sva po pomoti prispela na Pie Tofana(4sedežnica)pod Tofano di mezzo,nič za to sva si rekla in ubrala po kolesarski poti št.405 do ceste ki pelje proti Rifugio Dibona na pot 403 do koče,zapravila sva eno uro pa kaj,važn da je vreme prekrasno,in MI2 dobre volje....

S hojo pričneva pri Dibona, po poti 403 po lepi mulatjeri, do koče Giussani. Naprej je pot bolj zahtevna, veliko drobirja in označena z redkimi modrimi oznakami. Pomagajo možici. proti vrhu še postane precej strmo.Vrneva se po isti poti.

Topla jesen je bila kot naročena za lepo turo na kateri so višje temperature precej pomembne. Za cilj sva izbrala Tofano de Rozes, smer Lipella, izhodišče Dibona.

Ferata, kjer je od tehnike v pomoč samo jeklenica, smer, v kateri je v pomoč nešteto naravnih pomagal. Speljana je levo, desno po policah, poplezavanje po naravnih prehodih omogoča uživaško napredovanje proti cilju. Adrenalin raste, navdušenje tudi, duša gruli . Varuješ se lahko na vseh zahtevnejših mestih, a ferata absolutno ni za vsakogar. V mrzlih jutrih rada pokaže svoje zobe. Nemalo mokrih odsekov se spremeni v ledeno past, jeklenice in stopi zaledenijo. Najtežji detalj v gornjem delu je večinoma moker in drsen že po naravi, led dvigne težavnost se za stopnjo višje. Previdno torej in z ustrezno opremo.

Midva sva zaradi nenavadno visokih temperatur imela srečo . Od obilja vode naju je namočil samo slapič, ledu ni bilo nikjer. Feratarske rokavice sva zaradi vode večkrat preventivno snela, mokre niso bogve kaj. Razen dveh hitrih domačinov sva imela celotno ferato samo zase. Neverjetno . Nekaj ledu je bilo samo na meliščih tik pod vrhom. Več v fotozgodbi ...

S Tofane sva sestopila po normalki do izjemno lepe koče Giussani. Povsod je polno drobnih detaljev, ki kažejo na skrbne roke. Kako tudi ne, kočo že več desetletij upravlja ista družina. Cene so za te kraje nizke. Polpenzion s člansko izkaznico pride le 45 €, v bližnjih privatnih kočah seže do 75 €. Tudi sestop s sedla so odlično uredili. Kjer je bila nekoč steza čez melišča, je sedaj prava *avtocesta*. Obisk Goske je sedaj primeren za vsakogar.

Za zaključek ... odlična, brezhibno vzdrževana ferata na lep tritisočak, a ji moraš biti dorasel zaradi izpostavljenosti in dolžine.

Koordinate izhodišča ( parkirišče pri Diboni ): 46.532784, 12.070132

Super! Dokumentarno, lepe fotke, veliko informacij.
Čestitke za turo in srečno.

Koča Rif. Dibona - ferata Lipella - Tofana di Rozes - koča Rif. Giussani - izhodišče

Za ponoven obisk Lipelle sva se odločila ob vzponu po Tomaselli-ju prejšni dan. Obe ferati potekata na severni strani in hitro sva ugotovila, da so visoke temperature idealne tudi za obisk Tofane. Lipella je namreč senčna, resna, za povrh marsikje mokra in zaradi odsotnosti ledu sva želela te razmere izkoristiti.

Ferato sem podrobno opisal že v prejšnjem prispevku, zato tokrat le o trenutnem stanju. Vsa varovala so v odličnem stanju, pot je dobro označena, v začetnem delu so rdeči kvadratki celo obnovljeni. Smer večinoma poteka iz police na polico, vsakič v malo višje nadstropje. Pri tem so marsikje dvomljiva nadaljevanja, navidezno uhojene potke. Tokrat so bila na vseh takih dvomljivkah postavljene kamnite prepreke. Preko njih se ne sme nadaljevati, ampak je potrebno poiskati markacije v bližini.

Tudi na mokrih delih ferate sva imela srečo. Daljše obdobje toplega vremena je osušilo potočke in nisva bila deležna kakšne posebne osvežitve. Ledu ni bilo za pričakovati, zato tudi nisva imela nič od opreme za take razmere. Tokrat je bilo tudi prvič, da sva bila nadvse zadovoljna s senčno stranjo ferate. Ta naju je uspešno skrivala pred soncem skoraj do vrha in nisva imela čisto nič proti .

Na vrhu nič posebno novega. Tokrat sva imela krasno vreme z enkratnimi razgledi in niti ni bilo preveč ljudi. So pa iz smeri koče Rif. Giussani prihajale množice in tu sva se po eni od številnih potk spustila tudi midva. Koča je bila polna, zato sva nadaljevala kar naprej proti Diboni.

Še nekaj o cesti do koče … makadamski del je svoje vrste rodeo, kjer se zagotovo ne splača hiteti . Cesta je prevozna za vse običajne tipe avtomobilov, za višje bivalnike pa je na začetku postavljena rampa.