Traversata Carnica - Karnijska visoka pot po italijansko

Spet ponavljam, KNJIGU ČAKAMO bagi!!!

Joj, koliko pozitivnih komentarjev . Najlepša hvala vsem in vsakemu posebej. Malo sva se potepala po Dolomitih in nekaj časa nisem bil na tekočem z dogajanjem tukaj. Še enkrat hvala, jutri pa sledi še zadnji, osmi dan Traversate Carnice.

Emil in Mateja

Mateja in Emil!
Malo sem zamudil s komentarjem. Toliko presežnikov se je nabralo pri vajinih objavah, da ostajam brez besed.
Srečno še naprej. Pri vama res velja znani rek CARPE DIEM (izkoristi dan)!

Emil in Mateja,hvala obema za tako natancen opis, slike in ja .... ce se bi dalo za morebitno knigo; ali jaz lahko pošljem e-mail lastniku koce Marinelli ( cai saf udine) glede tisto goljufijo cene polpenziona? lahko mi sporociš podrobnosti preko zasebno sporocilo.

Hvala Lino . Še pojasnilo glede pogovornega jezika. To sta italijanščina in nemščina glede na stran meje, povsod pa tudi angleščina. A brez skrbi, zadostuje že povsem osnovni besednjak, tudi kakšen prevajalnik na telefonu lahko priskoči na pomoč. Po kočah se osebje zelo potrudi glede tega, tudi kakšen gost včasih reče kako besedo za boljše razumevanje .

Hvala tudi tebi Alessio, za idejo še posebej . Glede Marinelli-ja ti lahko sporočim kako je potekalo in kdaj točno, na pismeno pa nimam ničesar. Kot sem že omenil računa nisva dobila, kakšnega cenika pa tudi ne.

Hvala Mateja in Emil, popeljala sta me v čudovit svet in dogodivščino....tako rada in z navdušenjem vaju spremljam

DAN 8 ...

Prišel je zadnji, zaključni dan. Žal, kot že večkrat doslej. Ko se navadiš hoje dan za dnem, ti tak način potovanja pride v krvni obtok. Vsaka sprememba je mali šok za telo in duha . Kakorkoli že, Sillianer-Hütte sva zapustila že zgodaj zjutraj in se odpravila v dolino proti vasi Sillian. Tam sva imela vlak do Lienza, kjer sva prestopila na drugega do Beljaka, od tu pa ravno še ujela mednarodni vlak do Ljubljane. Zgodba je bila s prihodom domov zaključena.

Se je pa pred tem zgodilo še marsikaj. Od koče sva čisto po pomoti izbrala cestni sestop v dolino in ne po bližji varianti skozi gozd. Hitro sva ugotovila, da je to prišlo še kako prav. Večino sestopa sva lahko opazovala posledice nočne nevihte. Podrto drevje je ležalo vsepovsod, cesta blokirana na številnih mestih. Marsikateri avto je ostal ujet na planinah s prenočišči. Nekaj podrtije sva celo peš težko prečila, a na srečo sva imela dovolj časa. Sva pa v spodnjem delu že srečala ekipe, ki so odstranjevale podrto drevje s cest. Pohvalno hitro.

Druga zgodba so vozovnice za vlak. Te je potrebno kupiti na avtomatih ali šaltarjih kjer pač so, nikakor pa ne na na vlaku. Tam so 30% dražje, vsaj pri avstrijskih inkasantih. Preizkušeno . A take izkušnje hitro pozabiš, poti pač ne. Najbrž še prideva, morda najdeva še kako drugačno varianto .

Zahvala vsem še iz moje strani Upam, da Emilovi potopisi navdušijo še koga, da se tudi sam odloči za obisk te prelepe poti.

Za mene je bil to velik preizkus po operaciji kolena, vse je bilo zelo neznano in bi se lahko obrnilo tudi v drugo manj prijazno smer za mene.

Očitno imam angela varuha, ki ve, koliko mi pomenijo hribi in bom naredila vse in še več, samo, da mi bo še naprej dano uživati v tem prelepem okolju.

Tukaj nas je veliko hribovskih dušic, zato so besede odveč

Krasno za pogledat in se navdušit nad to potjo. No, nekatere vrhove že poznava.
17 fotka, samo 50 višincev? Morda pomota.
LP!

Ne, ni pomota . Od koče do Silliana je samo spust, nekaj nanese le vzpon od Drave do centra mesta. Aja, pa na plezanje čez podrta drevesa ne smem pozabiti .

No ja, bila na vrhovih okrog koče in v dolino, sedaj razumem, da si mislil 50 višincev vzpona, v dolino je pač malo več,
Še naprej uživajta v hoji in prehojeni poti.
LP!