Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Korisničko ime:
Lozinka:
Prijava
Još niste registrirani? Registracija.
Zaboravili ste lozinku?
  
Anketa
Ali ste letos bili na Velikem Snežniku (1796 m)?
Glasaj

Wildspitze

Print
andrej7819. 07. 2016 17:25:22
Respect

všeč
voluhar20. 07. 2016 07:15:59
hvala
všeč
rerze1131. 10. 2016 15:16:48
V soboto 29. oktobra se s prijateljem odpraviva na dolgo pot proti Otztalskim Alpam. Najin cilj je bila gora, ki jo po višini v Avstriji, preseže le Großglockner, pa še to za dobrih 20 metrov. Wildspitze 3774m je prava kraljica Tirolske...ponudila je lepo vreme in odlične razmere za turno smuko. Dolga in naporna tura, še zlasti za en dan.
Več pa na povezavi...v besedi in sliki.

http://rokerzen.blogspot.si/2016/10/wildspitze-3774m-kraljica-tirolske.html

Lep pozdrav, Rok
Wildspitze 3774m1
2
Hinterer Brochkogel 3635m in Petersenspitze 3484m3
Križ na vrhu4
Razgled z vrha - Wildspitze 3774m5
(+7)všeč
viharnik31. 10. 2016 16:17:23
V St Leonhard, Plangeross 45 je odlična domača restavracija Bergwerk, pozimi se v Pitztalu prespi komot za udoben app z zajtrkom 35€, drugače pa respect za 2 vožnji in dolg vzpon na Wildspitze.Ti konci Oetztal gora so tudi meni nekaj posebneganasmeh
(+2)všeč
džana2. 11. 2016 17:47:45
Čestitke,tudi meni so Wildspitze ostale v spominu kot hudo dobro nora turanasmeh
(+2)všeč
rezist2. 11. 2016 18:18:51
Wildspitze je najvišji vrh Otztalskih alp, najvišji vrh severne Tirolske in drugi najvišji vrh Avstrije.Gre za gorsko skupino, kjer so našli vsem poznanega Otzija - človeško mumijo, iz 34. stoletja pr.n.št.

V petek po službi sva se z Rokom dokončno zjasnila, da odideva na pot. Problem je bil, ker nisva bila prepričana glede vremena in same poti, če je shojeno. Dobila sva se v Kranju od koder sva se zapeljala čez Karavanški tunel najprej do Lienza, od tam pa naprej proti Innsbrucku in smučišču Pitztal Glacier, ki obratuje že lep čas. Skratka potovanje dolgo približno 7 ur.

Na smučišču sva kupila karto za podzemni vlak in gondolo, ki nam vzpon na Wildspitze nekoliko olajša. Najino izhodišče je bilo sedlo Mittelbergbahn, kjer sva se najprej spustila na ledenik in od tam nadaljevala proti vrhu. Na samo srečo sva bila s smučmi, saj se je pešakom precej udiralo, nekateri so tudi obupali nad vzponom in se obrnili. Pod vrh sva prišla že precej utrujena, bolela naju je glava. Veter na grebenu je bil zelo močan, zato se na gori nisva dolgo zadrževala. Razgledi so bili fenomenalni na vse strani, smuka v visokogorskem okolju, pršiču in lepem vremenu pa je bila idealna.

Ko sva z gore varno sestopila sva si seveda privoščila hladno pivce, nato pa odpotovala proti domu.

Gre za turo, ki mi bo definitivno za vedno ostala v lepem spominu.

Fotografije : http://matevzlavric.blogspot.si/2016/10/wildspitze-3774-m-najvisji-vrh.html

Lp, Matevž
1
2
3
(+6)všeč
UROS14. 08. 2018 18:36:40
ODLIČNI STE ! Čestitke mežikanje
(+1)všeč
serznoz4. 08. 2018 18:43:10
Lepo in naporno za en dan. Vidim, da je spodnji ledenik precej manjši, kot smo ga imeli pred dvema letoma (glej Voluharja). Zgoraj smo mi imeli sveže zametene razpoke, a na uhojeni poti ni bilo vdrtin
(+1)všeč
coffee4. 08. 2018 20:52:22
(+1)všeč
Janez Seliškar29. 08. 2018 18:51:37
Zaradi novozapadlega snega in megle nad sedlom Mitterkar, je bila tura zelo zahtevna. Razgleda z vrha ni bilo, a po sestopu na sedlo Mitterkar se je zjasnilo in razgledi so bili res lepi.
Proti koči Breslauer1
Razgled izpred koče2
Zavarovana plezalna pot na sedlo Mitterkar3
Na ledeniku4
Pod vrhom5
Po razjasnitvi6
(+5)všeč
pg24. 08. 2020 07:42:38
Končno je sledil čas za eno izmed veletur leta in v četrtek sva se s kolegom, sicer tudi uporabnikom portala, odpravila proti najvišji gori Severne Tirolske.
Spričo stresa v službi ponoči nisem zatisnil očesa, vendar dogovorjenega vzpona nisem želel prestavljati, zato sem se še v noči odpravil iz Innsbrucka proti Söldnu, od kjer sva se s kolegom zapeljala v Vent. V meglenem in mrzlem jutru sva se hitro povzpela do Breslauer Hütte, kjer sva že srečala prvo od skupin, ki se je zaradi neugodnih razmer vračala po odvrnitvi vzpona; takšnih je bilo še nekaj. Po dolgem vzponu po neprijetno zagruščeni dolini med Brochkogloma in Wildspitze sva v gosti megli prišla do izteka snežnega jezika, kjer naj bi naletela na vstop v ferato, srečala pa sva se z nekaj skupinami, ki so blodeč naokoli iskali pot po poledeneli krajini. Po zahtevnem vzponu po zaledeneli strmini, ki so ga dodatno motile moje težave z derezami na (sicer izvrstnih) novih čevljih, sva se vzpela do plezalne poti in po njej brez težav na Mitterkarjoch (3470 m).

Že ob plezanju ne posebej zahtevne ferate se je zjasnilo, na sedlu pa je začelo pripekati, razgledi so postajali odlični. Zaradi precej nenadejanih zadrževanj sva že relativno pozno krenila preko ledenika, kjer so vročina, višina in utrujenost zaradi neprespane noči zahtevali precej več napora od pričakovanega. Samo prečenje ledenika sicer ni posebej zahtevno, na njem je razmeroma malo ledeniških lukenj in le-te so precej očitne.
Pod skalnati vršnim grebenom Wildspitze sva se razvezala; vzpon do vrha z izjemo skoka tik pod njim ni posebej tehnično zahteven, so pa okoliščine in težak nahrbtnik naredile svoje in s precejšnjim naporom sem pristopil na dolgo želeni cilj.

Razgledi z vrha so bili neverjetni, minulo deževje je razčistilo nebo, tako da je bil ostanek na vrhu zasluženo dolg.
Osnovni namen je bil, da se vrneva preko severnega vrha Wildspitze po alternativni poti preko ledenika Rofenkar, vendar zaradi neugodne večerne napovedi (k sreči napačne), pozne ure in težav z derezami nisva tvegala in se hitro spustila preko ledenika, ferate in zdaj precej lažje razmehčane snežne strmine do koče, kamor sva prispela v večeru. Tam sva bila deležna huronsko velikih porcij, ki so izboljšale počutje, nato pa se odpravila nazaj v Vent, kamor sva prispela v temi. Kaj več moči kot za spanje v avtu ta dan nisem več imel.

Kot enodnevna tura je vzpon na Wildspitze, drugo najvišjo goro Avstrije, zahteven zalogaj. Tehnično ni pretirano težaven, vendar gre za dolgo in raznovrstno pot s skoraj 2000 m višinske razlike; tokrat so jo dodatno otežile subjetivne in objektivne okoliščine (vremenske razmere, ki so segale od dopoldanskega mraza, ledu in megle do popoldanske hude vročine, težave z derezami, zaradi katerih sem izgubil veliko energije, in neprespanost). Vse to je dodatno oplemenitilo dosežek in imenitni razgledi z vrha, ki jih omejuje le ukrivljenost Zemlje, so poplačali napor.
Čudovita tura v dobri družbi v zares lepem okolju med širnimi ledeniki Ötztalskih Alp.
Pogled na Vent ob vzponu v ranem jutru1
Svet nad Ventom2
Pogled proti Breslauer Hütte3
Pri koči I.4
Pri koči II.5
Vzpon po gruščnati krajini I.: v ozadju v megli Vorderer Brochkogel6
Vzpon po gruščnati krajini II.: tu nas usmerja še nekaj možicev7
Vzpon po gruščnati krajini III.: pogled nazaj8
Vzpon po gruščnati krajini IV.: pod snežnim jezikom, ki vodi k ferati, sva naletela na več skupin, ki so se vračale ali blodeče iskale vstop9
Vzpon proti ferati I.: zaradi ledene strmine so nujni cepin in dereze10
Vzpon proti ferati II.: pogled nazaj proti poledeneli strmini. Tu se je hitro jasnilo in izrisali so se številni pohodniki11
Ferata je najzahtevnejša na vstopu, ki je ocenjen s C12
Vzpon po ferati II.13
Vzpon po ferati III.: ferata je v zgornjem delu razmeroma lahka14
Vzpon po ferati IV.: tik pod sedlom15
Ledeniška prostanstva s sedla Mitterkar16
Vzpon po ledeniku Taschach I.17
Vzpon po ledeniku Taschach II.: ledeniške razpoke ob poti18
Vzpon po ledeniku Taschach III.: pogled proti vrhu Wildspitze. Lepo so vidni vzpenjajoči se po zaključnem grebenu in križ na vrhu19
Vzpon po ledeniku Taschach IV.: pred koncem prečenja20
Vzpon po gruščnatem zaključnem grebenu južnega vrha Wildspitze I.21
Vzpon po gruščnatem zaključnem grebenu južnega vrha Wildspitze II.: pogled nazaj22
Vzpon po gruščnatem zaključnem grebenu južnega vrha Wildspitze III.: zadnji skok pod vrhom23
Vrh Wildspitze I.24
Vrh Wildspitze II.25
Vrh Wildspitze III.26
Vrh Wildspitze IV.27
Pogled proti severnemu, nekoč višjemu, zdaj nekaj metrov nižjemu vrhu28
Pogled nazaj proti vrhu29
Utrinek s sestopa I.30
Utrinek s sestopa II.31
Utrinek s sestopa III.32
Utrinek s sestopa IV.33
Zadnja svetloba dneva ob spustu v Vent34
(+6)všeč
pg24. 08. 2020 19:22:15
Hvala, Primož. Tudi sam sem zelo užival ob branju dogodivščin iz Zillertalskih Alp, zlasti z vzpona na Olperer in Schrammacher.
Resnično gre pri Wildspitze za velikopotezno in dinamično turo, pri kateri se učinka višine ob dolgem in hitrem vzponu iz doline, zlasti v kombinaciji z žgočim soncem na ledeniku, ne sme podcenjevati. So pa trenutno razmere povsem "poletne" (kolikor je to v ledeniško dejavnih Ötztalskih Alpah pač mogoče), jutranjemu ledu navkljub.
Za konec poletnih vzponov in pred krajšo delovno vrnitvijo v Slovenijo sva nameravala še na stubajsko klasiko Wilder Freiger-Wilder Pfaff-Zuckerhütl, a se trenutno žal ne bo izšlo, zato pa v zameno za to peljem jutri kolegico v Švico na najvišji vrh Silvrette, Piz Linard - po opisih sodeč podobne zahtevnosti (in tudi enake višine) kot Schrammacher, tako da bo še zanimivo nasmeh
Lep preostanek poletja želim in varne vzpone,
Gašper
(+2)všeč
pg24. 08. 2020 22:22:05
Vsekakor dojenčica že pridobiva prve nezavedne planinske izkušnje v gorniški družini mežikanje

Tirolska je krasna za raziskovanje narave, dasi je treba marsikaj vzeti v zakup. Letos sem imel veliko sreče s tem, da mi je projekt omogočal fleksibilno delo in precej izhodov, tako da se je nabralo lepo število vrhov - vprašanje je, kdaj - če sploh - si bom spet lahko omogočil podobno leto. Za letos mi od večjih želja ostaja le še zgoraj omenjeni stubajski greben in Piz Buin - ostalo pa, če bo še kakšna priložnost. Zadnje jeseni so bile precej mile...

Kaj kmalu pa bo tudi dojenčica zrasla nasmeh
Lepo pozdravljam,
Gašper
(+2)všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Uvjeti korištenja, Kolačići