Belšekova planina

Gor in dol ter naokol. Vama pa res ne zmanjka

Mlada sta še in polna energije.

Ko sva z oboka Račkih vrat pogledala na nasprotno stran, naju je seveda potegnilo...
Imela sva pa kar nekaj sreče, da sva tako lepo našla potko do planine. Sem pa pošteno čutil tisto strmino v mečah.
lp
boš imela priložnost, da ti pokaževa
polna energije že, samo mlada?
lp

A je še kaj sledu o stanu na nekdanji
planini, ki je verjetno že bolj gozd ?
LP

Počasi se vse zarašča in narava briše sledi. Na fotografijo št.9 poglej in boš videl trohneča bruna. Tudi pristopne poti počasi izginjajo in ponekod je sledljivost že precej težka.
Če hočeš poiskati povezavo s prečnico, ki vodi na planinino Poljšak pa že moraš vedeti kje poteka, drugače je ne boš našel.
lp

So mi všeč taka kolovratenja!

Parkirava ob 7 uri pri Igli.
Čez viseči most na drugo stran Savinje. Mokre deske mostu so zjutraj zelooo spolzke. Strmo se vzpenjava, zaradi mokrote previdno. Vmes obiščeva skrito votlino, ki je cck. 30m nad potjo. Tam, kjer se pa pot prevesi strmo navzdol proti Rjavčevi luknji, pa direkt navzgor. Strmina je precej konkretna in na trenutke izpostavljeno.
Kar oddahne se nama ko prilezeva na greben, ki je na začetku precej "eleganten".
Eleganca ne traja dolgo in pošteno je treba pljuniti v dlani. Ko se pred mano odvali skalnati blok cck. 500kg bi prižgal enega ( če bi ga imel ).
Greben ponuja vse možne variante s katerimi se srečujemo na brezpotjih. Ko nama dopušča, pogledujeva čez sotesko Kačjak in kujeva načrte za nadaljevanje. Zahtevnost grebena se z višino stopnuje. Ko prilezeva do grebena, po katerem smo se spustili pred dvema letoma s Slanic, se odločiva za prečenje Kačjaka. Prečiva malo nižje pod steno Slanic. Številne grape so na najini poti. Bolj ko se približujeva drugi strani soteske, bolj se nama dozdeva, kje bova zaključila prečenje.
Seveda, nama pa je naenkrat vse zelo poznano. Prilezeva do izvira na Belšekovi planini. Po cck. 5urah naporne hoje si vzamava čas za malico in osvežitev z ledenomrzlo vodo. Spustiva se po nama že znani poti. Ampak, se v spodnjem delu odločiva, da prečiva Kačjak še v spodnjem delu. To nama elegantno uspe in sva že na poti, ki vodi do Rjavčeve luknje. Odločiva se, da narediva prečenje skozi luknjo ( baterija ni potrebna ). Po izhodu iz luknje še strm vzpon in sva tam, kjer sva zjutraj šla po svoje. Še kakšne pol urce prečenje, spusta in sva zopet pri visečim mostom ( 14:40uri )
Lepa raziskovalna tura. Vse se povezuje s skritimi potkami, ki se zaraščajo in opuščajo. Vmes se sicer izgubljajo in potrebno je nekaj truda, da se zopet vse poveže...
lp

Zanimiv pogled na Iglo.
Dobro zgleda ta greben na 20. sliki.
Lp

Tile grebeni pa so bili kar pošteni grebeni. Lep in divji svet, dobra sta. Zelo zanimiva je najdba olesenele postrvi..., o najdbi bom povedala dalje...

Gobarjenje v Kačjaku
Prvotni namen je bil: dopoldansko gobarjenje. Se je pa kar hitro sprevrgo v precej krepko gorolazenje. Parkirava pri kamnolomu in v prvo grapo. Nekaj sirovk sva kaj kmalu našla, kaj konkretnega pa ne. Potegne naju v grapo, ki ji strmo slediva. Potem preideva na poraščen greben, ki je čadalje bolj strm. Začudo je bil tu pred grebenom možic? Spogledujeva se s poznanim grebenom na levi, ki sva ga lezla 16.5.2017.
Pozabiva na gobe in iščeva kakšno novo pot. Višje od te po kateri sva hodila maja, najdeva še eno. Je pot gamsov ali stara opuščena lovska?
Poteka tik pot stenami Slanic. Nekaj plezarije pri prečenju grap nama ni prihranjeno. Milan leze kar s korpco za gobe
Prilezeva na Belšekovo planino in sedaj nama je spust dobro znan. Bolj ko se spuščava, več je raznovrstnih gob. Poberev nekaj marel in kakšnega jurčka. Prostora v korpci je še vedno precej...
Ne sekirave se, zopet nekaj novega, kar sva ta dopoldan odkrila.
lp

Geppo Opravičujem se ti,a moram te popraviti Pravilno je Bevska planina, ne Belšekova,kot zapisuješ ti.Od podrtije,ki je bila nekoč pastirska bajta se povzpni,(ko boš zopet tam gori) naravnost navkreber,pa boš prišel na Bevski rob,od koder te precej zahtevna gamsja stečina popelje pod stenami Križevnika.Tam pa "kuda koji mili moji.Možnosti je veliko.Če se ti posreči,boš našel bivak v Zijalki,ki so ga uporabljali Šaleški alpinisti pred mnogimi leti.Zdaj sameva.Da pa jaz vse to poznam,je pa tudi naključje.Ko sem bil star pet let,(pri štirih mi je umrl oče )in mama je bila prisiljena za preživetje mene in moje dve leti mlajše sestre prevzeti pašo Bevske živine na Bevski planini.Ženski,ki je pasla živino so v Solčavi rekli Majerca Ker sem ob skrbi za živino(imel sem le pet let)imel še zelo veliko časa zase,sem spoznaval lepote in nevarnosti te nekdaj prelepe Bevske planine in njene bližnje in daljne okolicePisalo se je leto 1955

ziki
Tudi meni ni bilo logično poimenovanje Belšekova planina
Da, ne uporabljam ledinskih imen sem uporabil to - kar pišejo naši kartografi
lp

Tisto leto sem bil prvič na Križevniku in čez planino Polšek nazaj v Bevsko planino.Ob prihodu k mami pa sem bil še tepen.Šest ur menda ni vedela kje sem.Pa tudi jaz ne.Za orjentacijo sem si zamislil Račko kmetijo in preživel.S palico po riti je bila "šala mala",čeprav je močno bolelo.To pot sem ponovil še enkrat,ko sem bil star petindvajset let.A takrat je nisem tako poceni odnesel.Tepen pa le nisem bil.

Se opravičujem,,a tile modeli sedijo v ogrevanih foteljih in klimatiziranih sobanah

Tisti bivak pod Križevnikom je še vedno v uporabi. V njem prespati je posebno doživetje.
Ni pa bil, kolikor je meni znano, nikoli preveč obiskan, ker je kar precej do njega, pa nič lahkega ni nad njim. Lahko pa tam začneš plezati Resnikovo kar iz spalne vreče.

Ne poznam smeri na tem terenu.Tam čez sem šel samo dvakrat.Pa še sedaj ne vem popolnoma kje sem hodil.