Bistriška špica

http://www.hribi.net/izlet/pod_peco_koprein-petzen_bistriska_spica_feistritzer_spitze_/11/1275/2140

Joža x oglej si tale link.
l.p.

Legenda tole sem si že ogledal prej a jaz bi rad,če je označeno,od Sv .Ane prek Luže na Bistriško špico ne iz Avstrijske strani,vseeno hvala.

Ker ni bilo pravega odgovora na moje vprašanje in,ker je ravno obletnica Koroškega plebiscita sem jo mahnil od Sv.Ane prek meje v sosednjo deželo (Pl.Luža-Bistriška špica).Pot je dobro označena,danes je bila v senčnih legah pomrznjena in tako nevarna za zdrs.Za vzpon sem porabil 2,5 ure za sestop pa 2 uri.Jesenske barve pa na vrhuncu skratka sanjsko.

V petek, dne 05.08.2011 smo se planinci ter planinke PD Velenje povzpeli na Bistriško špico (2114 m) ter na Končnikov vrh (2109 m). Izhodišče je bilo v Bistrici pri Pliberku oz. na parkirišču pri spodnji postaji gondole. Najprej smo se z gondolo peljali do zgornje postaje, kjer nas je na vrhu pozdravilo sonce, namreč spodaj v dolini je bila megla oz. nizka oblačnost. Pot smo nato nadaljevali proti Bistriški špici (2114 m), ko smo prispeli na vrh je bilo precej vetrovno, sonca pa tudi ni manjkalo, da o prečudovitih razgledih sploh ne izgubljam besed (morje megle v dolini). Po postanku, fotografiranju ter malici smo pot nadaljevali proti Končnikovemu vrhu (2109 m). Sledil je sestop v smeri Koprivne, cilj je bil pri planinskemu domu na kmetiji Kumer (1230 m), ki se nahaja pod kmetijo Jekl, drugo najvišjo kmetijo v Sloveniji (nekateri pravijo, da je le-ta najvišjeležeča). Po malici oz. kosilu je sledila vožnja proti domu.

Ko se sonce več dni zaman trudi, da bi predrlo gosto nakopičeno sivino nad nami, mu je treba stopiti naproti...

Tokrat iz doline Topla na Bistriško špico, nato po grebenu na Kordeževo glavo ter sestop po zavarovani poti in mimo doma na Peci spust do parkirišča pod domom. To slednje omogoči razkošje dveh avtomobilov

Pot je brez posebnosti, na grebenu nekaj ostankov snega, v domu se nisem ustavila, ker sem bila pozna. Zelooo lepa tura, jesensko pozlačena in z pogledi na grebene in vrhove, ki kmalu (zopet) pridejo na vrsto.

Včeraj po plezalni do Pece, naprej na Končnikov vrh in potem po grebenu še na Bistriško špico.

Zimo smo šli od blizu pogledat še v Avstrijo. Parkiramo nad vasico Pod Peco(opis na linku zgoraj), do rampe se sicer ne da, da se pa pripeljati do male lesene hišice kakšen kilometer prej. Potem po cesti navzdol in za smerokazi, ki nas usmerjajo na Peco. Razmere še kar dobre, dereze niso bile potrebne,bi pa bile krplje zadnjih dvesto višincev, saj se je kar grdo vdiralo. Malo plavanja po snegu, občasno do riti in čez, pod vrhom močnejši veter, ki je bil bolj za rdeč nosek in mrzle roke kot kaj drugega. Sneg nesprijet in sipek, obiska malo, razgledi lepi, barve neba prav posebne. Popoldne so se nabirali oblaki, a se ni nič zgodilo. Za ta letni čas in današnje razmere priporočam.

Fotografije Lidije so res prekrasne.
No mi smo imeli sicer sončno z modrino neba in malce vetra občasno vendar fotoaparat ni mogel zajeti vseh sončnih utrinkov. Šla sva od spodnje postaje gondole gor po smučišču Petzen s turnimi smučmi. Ko smo tu včasih drveli navzdol z alpskimi smučmi, si nisem mislila, da je tako strmo. Od smučišča navzgor smo nato urezali svojo stezo proti Knipsovemu sedlu in še dlje do Končnikovega vrha in Bistriške špice. Za smuči se je kar lepo dalo najti sneg. Nazaj enako in po praznem smučišču ob 16h navzdol.
Razgledi so bili prekrasni, Na Kordeževi glavi se je videlo polno ljudi, Na naši poti pa smo bili sami.

Nekaj utrinkov z včerajšnjega vzpona na Peco. Pot sem začel v Avstriji malo nad planino Luža in se od tam spustil do izhodišča pri Kumru. Od Kumra sem se povzpel po markirani poti do Knipsovega sedla, od tam pa sem nadaljeval levo na Končnikov vrh in naprej po grebenu do Bistriške špice. Sestopil sem po avstrijski poti.
Celotna pot je kopna in prehodna brez posebnosti.
Lp, Tadej

Koprivna-planina Luža-Bistriška špica-Končnikov vrh-Bistriška špica-Koprivna
V soboto sva pričela turo na koncu doline Koprivna.Do planine Luža je lepo urezana smučina, enako dalje skozi gozd vse do planjav grebena Pece. Bil je čudovit dan zato sva se kar dvakrat sprehodila med Bistriško špico in Končnikovem vrhom, Sneg je bil dopoldne rahlo pomrznjen ponekod pa malce zmehčan,Na planjavah Pece je bila smuka krasna, spodaj pa malo manj. Snega je ogromno, tako da je ruševje na planjavah skoraj popolnoma prekrito.

V nedeljo, 14.7.2013, smo se po tej poti preko Končnikovega vrha odpravili na Bistriško špico.

Naredili smo krožno turo: Najberž (parkirišče) - Končnikov vrh (preko Walter Mory ferrate) - Bistriška špica - Najberž.

Tura je trajala 8 ur. Imeli smo krasno vreme in na vrhu srečali veliko skupino avstijskih pohodnikov.

Sama ferrata je zares super in jo priporočam vsem ljubiteljem ferat

Slike iz pohoda si lahko ogledate na spletni strani Planinskega društva Matica Murska Sobota: http://www.mojalbum.com/pdmaticams/20130714-bistriska-spica-walter-mory-ferata/peca/20931627

Tudi dolina Koprivne je bila zasnežena tako da je bilo prav lepo zimsko od začetka. Od planine Luža je bila smučina že narejena, do vrha Bistriške špice je bilo vedno več snega, po moje več kot meter suhega sipkega pršiča. Na vrhu so se začele preganjati megle, zapihal je kar močan zahodnik, pa sva kar hitro zapustila vrh. Začuda obiska ni bilo veliko, smučin za navzdol tudi ne in zato je bil spust kot že dolgo ne, v sipkem pršiču čudovit. Sredinski del sva sledila smučinam po gozdu, pa mislim da smo malo ustvarjali sem ter tja, nato pa končno našli izstop iz gozda na cesto za sp.Lužo.

Včerajšnja lepa vremenska napoved je znova ukradla en dan dopusta. Dan poln sonca in praktično brez vetra, par sm svežega puhca na trdi smučljivi podlagi ... še bi ...
Avto je čakal v Pod Peci od koder smo se preko planine Luža po markirani poti vzpeli na vrh.

Sem končno uspel sestaviti še en kratek filmček z Bistriške špice. Res enkratno ... izkušnja takšnega dne te res kliče nazaj med gore

Link do videa :

https://www.youtube.com/watch?v=g-LsDEGqY9E

Čedni posnetki, res je bil lep dan, snega pa čisto dovolj. Se še kdaj vidmo na naših koncih
Klemen

Zjutraj s planine Luža na pl. Zgorjna Luža, Veška Kopa, Bistriški vrh, Končnikov vrh in nazaj po isti poti.
V začetku vreme še sončno, pozneje pretežno oblačno s kratkimi sončnimi obdobji. Ob vzponu je na grebenu kratek čas pršel dež z nekaj zrnci drobne sodre. Tudi pri sestopu me je zadnjo uro ob grmenju močil rahel dež.
Razen nekaj snežnih krpic je pot popolnoma kopna in BP.
Srečal sem kar nekaj pohodnikov. Zaradi oblakov ne najbolj razgledna, pa vseeno ena »fajn« tura

Danes naredil špuro na Bistriško špico. Iz Luž na vrh in nazaj. Razmere v spodnjem delu vetrovne in pot pomrznjena. Od vikenda gor mi je bila edina pomoč špura turnega smučarja tako, da je bilo iskanje smeri malo lažje, markacije na drevesih le tu in tam. Od borovcev navzgor, pa sem hodil po lastni orentaciji in kar dobro zadel in začrtal špuro. Zadnji del proti grebenu se je občasno udiralo tudi do pasu. Na grebenu je kar nekaj opasti, zato sem smer potegnil varno odmaknjeno od roba. Zadni vzpon je spihan in poledenel. Na vrhu ni bilo nikogar, v daljavi videl le dva turna smučarja na Končniku. Prava zimska pravljica, vse belo in zalito s snegom, razgled fenomenalen. Povratek po isti poti.

V soboto ponovno na Bistriško špico pozimi. Tudi tokrat je bilo kar zanimivo. Razmere in zahtevnost podobna kot na predhodni objavi. Cesta do Luže je poledenela. Gozd je skoraj povsem izbrisan tako, da spodnji del poti nudi zelo lepe razglede na Karavanke in Storžič. Do Lovske koče razmere čisto normalne razen tu in tam kakega ležečega drevesa na poseki.Potem pa se začne zanimiv vzpon. Na vzponu po gozdu gor je kar veliko podrtih dreves. Sledi so samo od turnih smučarjev zato sem krenil kar po špuri gor, vmes sem naletel na ene stopinje in krenil gor. Do srednjega dela je bilo kar v redu, potem se je začelo ugrezati. Še več ugrezanja pa seveda zgoraj med borovčki. Piko na i pa predstavlja potem iskanje prehoda do vrha. Dvakrat sem poskusil s smerjo v levo, pa ni šlo preko zametov. Na koncu pa mi je le uspelo po desni strani med borovci do zadnjega vzpona in gor. Na vrhu sem bil edini pešak in nekaj turnih smučarjev, ki so prišli za mano. Vreme čudovito, toplo, lepi razgledi in močno sonce. Na Kordeževi glavi je bila kar gužva.Povratek po isti poti tudi ugrezanje. Vsekakor priporočam smuči in krplje. Snega in zametov je več, ko na naši strani do Kordeževe glave.

V soboto zjutraj ob 7:30 iz parkirišča Najberž po poti št. 3. Do vrha samotno, prehitel me je le en izredno hitri pohodnik. Pot odlično označena, nenaporna, zmerno vzpenjajoča. Na špici nekaj obiskovalcev, proti Končnikovemu vrhu že gneča. Kordežovo glavo sem ravno zaradi tega in prihajajočih oblakov, izpustil. Do izhodišča kar po smučišču, kjer pa je spust zaradi strmine naporen. S smučmi je precej bolj enostavno. V šestih urah 18km in 1600 višinskih metrov.