Na morju je lepo, če imaš pri sebi kolo in se lahko v miru voziš po zakraselih predelih vzhodne Istre in opazuješ naravo okoli sebe ter uživaš v brezmejnih morskih razgledih.
Turo na Brda začnem v campu Tunarica pri 10m nad morjem.Sledil je 2km vzpon na glavno cesto, ki me preko Brovinja popelje na gorski vzpon prelepe razgledne ceste polne kobilic, vožnja cik-cak.Na rami gore je lepa razgledna točka znamenitosti Sv.Lucije, katera je jokala na Brdih 475m, ker ji domačini kljub prošnji niso sezidali cerkve.Ponoči je gori zaspala.Ko pa se zbudi so solze na kamnu vklesale dve jamici-izvira, ki po pripovedi današnjih domačinov nikoli ne presahneta, ne poleti, ne pozimi.Vodo so dali na analizi+o v Zagreb, kjer je niso mogli definirati, kasneje pa so ugotovili izredne zdravilne lastnosti, še posebno za zdravljenje vida-za očiju, pravijo.Izvir je levo malo stran poti pod vrhom in ni turistično urejen, hvala bogu, tako, da ga tudi sam nisem našel (sedaj vem po pogovoru z domačini).Z Brd seže razgled precej daleč, vse do Pule, Lošinja ali Reke.Po vratolomnem spustu 12min sem že v vasi Ravni, kjer avstrijci prednjačijo s privat hišami.Do Labina je od tam še 1h klancev, v Rabac pa daje navdih prijeten 300m, 4,5 km dolg spust.Rabac se je izredno razvil z mnogo velikimi hooteli, s hišami pa je pozidan kar 200v.m v breg.Ima čudovito sprehajalno Rivo s polno konob, a le malo domačini v lastništvu.Prevladujejo šiptarji in ljudje iz notranjosti bivše juge, ki tu delajo denar- tourist instanat business.Za dobre lokale je treba zato iti ven iz glavnih primorskih ulic, pravijo domačini.Njiho dialekt govora je nekaj posebnega in ga govorijo samo tu na širšem Labinskem(mešanica slovenščine, italijanščine in jezika Dalmacije).Labin je evropsko znan tudi po edinem tovrstnem uporu labinskih rudarjev l. 1922, proti italijanskem fašizmu.Upor je trajal le 33dni, saj so ga italijanski okupatorji hitro zadušili.kasneje je Labin-Istra prišla pod upravo Avstroogrske monarhije.Domačini so tu čisti ljudje, precej drugačni od zah. Istre in ne marajo preveč tujih vplivov, ne Zagreba, ne Pule, ki je že povsem skrenila po stalnem hlastanju denarja od turistov in višanja cen v oblake.V campu Tunarica sem spoznal tudi posebnega tipa, ki sipe in hobotnice ter ribe lovi s posebnim čolnom Batano (ima dvojno dno, vmes steklo za gledanje pod vodo, s 6m vilicami pa zabada ob čolnu po morskem dnu.Pravi, težak posao, kod zime svi su na gorkom, a ja idem sam za Lošinj u buri i smrzavanju na lov po ribe.Enkrat je zaslužil tudi po 5000 kun s prodajo restavracijam, sam tudi eden najboljših kuharjev morske hrane tam okoli.Raziskovanja še prvotne narave je tam obilo, s polotokom Ubcem, ki je že doga leta rezervat za divje živali.Če ima človek s seboj še čoln, potem je pa že povsem zmagal z odličnimi prodnatimi plažami in kristalnim morjem, nedaleč stran od campa Tunarice.Turisti letos zelo varčujejo, zato je konoba v campu skoraj samevala, navkljub zmernim cenam in prijetnim mladim domačim deklinam kelnaricam.Ena se celo odloča za študij mikrobiologije v Ljubljani, kjer sem ji pomagal pri vpisnem obrazcu za fakulteto.Ja, celo švicarji (architecture designerji) si sami kuhajo v campu.Sedem dni čudovitega dopusta je bilo pozitivno izpolnjeno z veliko vtisi in videnega, doživetega.Domačin je dejal, da sem sam izvedel več o njih, ko oni še ne bodo vrsto let, ha,ha, sem se smejal.Drugo turo sem naredil pred Pulo in po vseh pulanskih polotokih do Kamenjaka s 70km prevoženega.
