Čestitka za dan mladosti

Hvala Igor
Dodala bi vsem nam ,ki se nasmehnemo ob srečanju in prijazno pozdravimo na vseh planinskih poteh

Že od jutra si brundam tisto iz mladih časov, ki smo jo peli na ta dan: Lepo je v naši domovi biti.... Že zato je bilo O.K., ker smo bili bolj kot ne vsi skromni (siromašni). Saj tega takrat niti nismo vedeli in smo bili zadovojni z vsem. Pa tako odraslo smo se počutili, ko smo postali mladinci. Lep naš dan vsem !

Lep dan vam želim tudi v imenu mlajše generacije, ki nimamo tega, kar ste imeli vi.
Sicer pa ne da bi se počutil prikrajšan za karkoli, ker sem se rodil konec osemdesetih, ampak oprosti Igor, z nekaj točkami si pa usekal mimo.
Lp

...in vsem,ki se tega dneva sramujejo pa tako jim je bilo lepo.

Tudi jaz se pridružujem stihom pomenskih utripov mladosti iz prejšnjih generacij.
Tista sedemdeseta(70-79),katere sem doživel so bila res nepozabna.Spominjam se Pržanja natrpanega z otroki,igrišče polno vsak čas.Večkrat smo zahajali v bližnjo hosto,po palice za loke in frače.Doma smo izdelali tudi potčne mline in jih kasneje utrdili na strugi.Tam smo v vodi nabirali tudi kresilne kamne,jih sušili in jih kresili ponoči doma v sobi.V gozdu za Iskro Pržanj smo na jasi večkrat zvečer kurili ogenj,starejši hladili pivo v potoku,mi pa smo šli nabrati vse kar se da speči na ognju(krompir,koruza od kmeta,meso).Ob žarečem plamenu pa nas je vedno spremljal zvok kitare starih tujih pesmi-Take me home country road,pa tudi domačih.Razposajenosti ni bilo meja.Večkrat smo kaj ušpičili(od žoge v oknu,petard v nabiralniku za novo leto,kjer se je zaklenjen odprl sosedu,kep v oknih,zažgane cunje na balkonu od presketajočih kresnic,predelave ponijev v čoperje z višjimi sp.vilicami,barvanje koles na vse možne barve,razrezan jogurt lonček s klinčki med špice,da je kolo ja postal motor)Narabutano sadje je pa vedno bolj teknilo kot kupljeno.Pozimi smo se sankali sprva s sanmi,potem so sledile predelave,nevedoč,da smo izdelali pravi pležuh-hu je letelo.V gozdu smo naredili pravo zaletno 15m skakalnico in bob progo z vrha Gradišča 439m za sani.Kasneje se je priselila v Pržanj ameriška dužina z dvema bratoma dvojčkoma.Pripeljali so čoper kolesa s sredinskimi prestavami na sredini štange,podobne kot v avtu-kakšna senzacija!.Onadva malo starejša pa sta nam mlalšim samo dejala.Touja,zabou tamau!.Večkrat smo jo mahnili v bližnjo trgovinico velikosti garaže in tam kupovali bombone(herba,505 sa crtom,kiki,ta zelene švicarske s križem),ta starejši pa so nas pošiljali po njihovo pijačo in cigarete.Če pa ni bilo denarja,je pa gospa na blagajni kar na kredo v blokec zapisala in naslednjič prištela.
No,pa je minila srednja šola,dve leti študija,nekaj dela,sedaj pa že odštevam poslednje leto,ko spredaj na številki ne bo več krasila trojka.Duh človeški pa se ne ozira za leta,saj je vedno isti,le skozi človeško obdobje se naleze tosvetnih ustrojev,prepričanj in "znanj",da mu utrpnejo še poslednji prvotni naravni inpulzi,ki jih je pridobil z rojstvom čistega otroka.Naj bo DAN MLADOSTI večen in neskončen kot je DUH človečki v izvorni podobi STVARSTVA.

Igor hvala!

Bravo in hvala Igor, da si nam obudil spomin na tiste lepe čase, ko smo se vozili s kolesi brez bremz, kaj šele z brzinami, se podili ves dan po travnikih in gozdovih, pa nas ni nihče pogrešal. Ampak bilo nas je veliko in bili smo PRIJATELJI! NARAVA nam je bila tudi "tovarišica", ki nas je učila, bila nam je igrišče, kjer smo si sami naredili sredstva za igro, saj nismo poznali bakuganov, Winxic, "spajdermenov" in še česa. Nekako ob tej uri smo tedaj gledali Štafeto mladosti. Igor, vračam čestitke, čeprav bo kmalu konec dneva.

Lepa čestitka Igor. Pa resnična tudi

Tisti stari cajti, a ne

Lepo Igor in hvala enako ! Takrat sem imel samo ene gojzarje ,za katere sem dal skoraj celo štipendijo (prvo ali drugo , se ne spomnim več) drugi dan pa z njimi na Triglav. Ko sem si kupil Toprov anorak sem se počutil da bi z njim lahko odšel na kakšno odpravo.Nahrbtnik sem nesel čevljarju , da mi je zanetal jermenčke za aluminjasti oprtnik(da sem nosil s seboj spalno vrečo za hribe ali pa smo štopali na morje). Ko mi je zmanjkalo denarja sva se s prijateljem odpravila v Trst po kavbojke za celi razred (seveda je nama takrat ostalo kar nekaj denarja)Ampak bili smo prijatelji, neobremenjeni s prestižem ki nas je naredil prav hecne.Ne dolgo nazaj slišim izjavo sodelavca ki se odpravlja na Triglav že nekaj let, da bi on bil že zdavnaj gori ,samo pri nas se ne dobi prave robe za v hribe hodit.Na žalost čas ne gre nazaj,ampak takrat sem imel nekaj kar se moram sedaj na novo učiti = biti skromen , se veseliti malih stvari. Pa vesel dan mladosti hribovski prijatelji!

Ja, hvala Igor. Točno tako je bilo in bilo je lepo !!!
Drugače pa .... mladost ... včasih sem bil mlad in neumen, sedaj pa, ko emšo pogledam, mlad nisem več, ostalo pa ...

Vsem vračam čestitke in pozdrave.
Takrat smo za Uršljo goro štartali v Slovenj Gradcu, za Stol na Jesenicah, za Triglav v Mojstrani, vendar bilo je lepo.

Lep dan mladosti želim vsem. Ostanite mladi, po srcu in duši Srečno

o pikica1, hvala enako želim! Lepi spomini so na ta dan