Megle v planini Laz nama niso vlivale preveč dobre volje
za nadaljevanje proti Lazovškem prevalu in naprej proti Debelemu vrhu. Pod sedlom, tam kjer se pot odcepi proti Debelemu vrhu, pa so se pričeli kazati znaki jasnine.
Nad 2000m sva "prebila" mejo megle in boljše volje
nadaljevala proti Debelemu vrhu. Že kakšnih 100 višinskih metrov pred predvrhom sva zavila zahodno v dolino, ki naju je lepo pripeljala na vrh. S tem sva se tudi izognila sitni škrbini na predvrhu.
Nič naju ni mikala vrnitev v megleno dolino, zato sva se odločila da sestopiva na severno stran Debelega vrha in se napotiva proti Vršakom. Sestop je bolj siten, kot pristop po južni strani. Po spustu sva prvi skalni hrib obvila po vzhodni strani, potem pa do vznožja Vršakov nadaljevala po grebenu. Poti ni, je pa kar precej možicev. Sicer pa se je le treba držati grebena.
Zahodni ali prvi vrh Vršakov, je najvišji. Pristop ni težaven, nadaljevanje po grebenu Vršakov pa še manj. Med vrhovi izgubljamo le malo višine.
Paziti moramo pri sestopu z zadnjega (zahodnega) Vršaka. Nekaj časa hodimo po južni strani te dokaj dolge gore, potem pa nas možici zanesljivo povedejo na zahodno stran proti sedlu ozr. Globoki konti. Zadnji del iščemo prehode med manjšimi melišči in skalnimi poličkami, pri tem pa pridno izgubljamo višino.
Najbližja vrnitev na planino Laz bi od tu potekala po dolini Globoke konte. Žal pa imava izpred nekaj let s to potjo bolj slabe izkušnje, zato sva ubrala bolj zanesljivo varianto, preko sedla Vrata in potem po dolini za Kopico proti Dednemu polju.
Med Debelim Vrhom, Vršaki in prečenju le teh hodimo večinoma po brezpotju. Človeka bomo tu le stežka srečali, vsekakor pa kakšnega gamsa ali belko. V megli je tura seveda neizvedljiva.
Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2013-09-23 http://www.petersfoto.si