Dolina belega potoka/Val di Riobianco

Dolina Belega potoka te nikoli ne razočara.Somo fotka R.špic je pa debest

V soboto zgodaj zjutraj sva s težkima nahrbtnikoma krenila po dolini Belega potoka do bivaka Gorizia (1.950 m), okoli katerega je bilo nekaj radovednih divjih koz z mladiči. Tu sva se odpočila in se namestila, saj sva ostala gor do ponedeljka zjutraj. Opazovala sva štiri goriške alpiniste, ki so preplezali severni raz Visoke Bele špice. Ko sonce ni več tako pripekalo, sva krenila po strmem gruščnatem pobočju proti škrbini Alta di Rio Bianco (2150m). Na škrbini sva zavila desno, saj se tam začne Pot stoletnice z jeklenicami, ob katerih se precej strmo vzpnemo.Potem se moramo navpično spustiti v ozko škrbino, pa se ponovno povzpeti po navpični lestvi. Potem je pot enostavnejša, toda z zelo lepim razgledom. Zanimivo je, ko se v zadnjem delu zavije v predor, kjer so tudi ovinki ter spusti po lestvi, zato je obvezna uporaba svetilke. Midva sva uporabila kar telefončke. Ko sva prišla iz teme, sva kmalu prispela do Krniške škrbine in se po melišču spustila do bivaka Gorizia. Lepa, samotna, a ne osamljena izkušnja.

...Lepa glava, ime lepe gore nad dolino Belega potoka je bil v soboto naš cilj. Pot je strma, ni pa pretirano dolga. Skalovje, ruševje, trave vsega je po malo. Na vrhu pa čudoviti razgledi. Bolj malo obiska ima ta vrh. Od koče Brunner je pot označena z rdečimi pikami.

http://jelenkamenmajdag.blogspot.si/2017/08/lepa-glava-nad-dolino-belega-potoka.html

V petek je tudi imela dva obiskovalca.
Lepo je tam zgoraj, res. Razgledi pa veličastni.

Največkrat pa pozira Visoka Bela špica.

Tako pa je bilo danes na poti po dolini Belega potoka do bivaka Gorizia.
Spodaj ob glavni cesti je tabla, da je pot do koče Corsi zaprta, nikjer pa nisem zasledil ali pot preko Krniške škrbine ali pot Saškega kralja.
Po videnem, bi rekel, da je zaprta pot Saškega kralja saj se je sprožil velik podor.
Pot do bivaka je kopna in normalno prehodna, od bivaka naprej pa je še precej snega.

Lp, Tadej

Lepe slike.
Kako so onega uboščka zaklamfali.
Podor je že več let tam. Morda vsako leto preverijo pred sezono, kako je z njim, preden odprejo pot. Ni najbolj prijetno prečiti pod njim, ker se bo enkrat vse še vsulo.

Hvala.

Nekako sem imel ves čas v mislih, da je zaprta pot na odseku od Krniške škrbine proti koči Corsi, zato sem tudi cepin pustil v avtu, ob povratku pa sva z Branetom opazila ta podor in potem sklepala, da je zaprta pot Saškega kralja.

Prvotni namen sva imela, da bi naredila krožno pot mimo koče Corsi.

Torej, je pot Saškeg kralja ponovno zaprta?

No, sedaj sem pa še enkrat prebral in ne vem, morda je mišljeno, da je zaprta le planinska koča.

Ja, koča Corsi je zaprta, koča Bruner ja pa na razpolago po dogovoru z društvom iz Trbiža. Tako piše na tabli, nekaj celo po naše....

Pa še moj prispevek.Danes sem imel ogledno za mojo vodniško konec junija . Imel pa sem strokovno pomoč.Naslov ture je bil Po dolini Belega potoka.Andrej Mašera ji pravi slikovita dolina pod strmimi stenami. Vsekakor pa je ena najslikovitejših v Julijcih v kar sva se lahko prepričala na licu mesta.Obdajajo jo številni vrhovi z navpičnimi stenami dolomitskega izvora. Obožujejo jih plezalci.Začetek poti je le 5km od Rablja,tam kjer se Beli potok izlije v prodišče Jezernice(Rio del Lago).Dolina se dviga proti severu,na 1500 metrih pa se obrne proti zahodu in se konča na 2180m visoki Krniški škrbini(Forca del Vallone).Vendar do tja nisva prišla , ker sva pri bivakoma Gorizia (1950m) ocenila, da bi bil vzpon na škrbino zaradi snega in vsaj na daljavo videne uničene poti prenevaren.Parkirala sva torej na majhnem parkirišču-le za dva avtomobila je prostora-v Jezerski dolini -Val Rio del Lago- ob mostu. Nato hodimo malo več kot eno uro do koče Bruner(Guido Brunner), ki je na višini 1432m. Uživamu ob pogledu na bister vodotok , ki tvori neštete male in velike slapove , ki se prek skal prelivajo v temnozelene tolmune .Pot do koče poteka v senci.Nikjer ni nikogar, zmotiva le enega gamsa. Koča je obnovljena in preurejena koča nekdanjega saškega kralja Friderika Avgusta .Žal je trdno zaklenjena .Nato sledi pas ruševja. Po ruševju pa se nam svet odpre na poglede na ostre vrhove vsenaokoli.Pot postane gruščevnata in kar strma . Hodiva mimo številnih snežišč, ki ne motijo.V eni uri in pol od koče Bruner sva pri dveh bivakih Gorizia. Lepo je tukaj . Prenočil bi manjšem-je bolj pospravljen.Videla sva celo kozorogovo samico in več svizcev.Ocenila sva ,da bi bila nadaljna pot prenevarna ,zato sva po počitku sestopila po isti poti nazaj.Bil je čudovit sončen dan -že kar prevroče, čeprav sva šla na pot že ob štirih zjutraj.

Včeraj sva opravila krožno pot Bele vode-čez Krniško škrbino do Corsija mimo Viške planine do izhodišča.
Od bivaka Gorizia do škrbine je po poti sneg samo v spodnjem delu in ne predstavlja težav.
Na drugi strani škrbine proti Corsiju je nekaj vec snega, vendar tudi tam ne predstavlja težav. V zgornjem delu je kopno.
Pot od bivaka Gorizie proti Krniški škrbini je nekoliko težavna (v strmem delu), saj je pot dokaj v slabem stanju.
Varen korak.

pot saškega kralja je že par let ker je ponovno odprta, sanirali smo podor, sedaj srecno pot z opremo, koca Corsi bo zaprta za mislim par let ker nameravajo( pd TRST) kompletno sanirati.

Hvala 2061alessio za informacijo.Nisva bila prepričana o stanju poti, zato sva se odločila za drugo pot iz Corsija.

Včeraj smo PD Škofja loka skupaj z planinsko sekcijo Savčan naredili turo, ki sem jo sam vodil.Sneg je skoraj popolnoma skopnel. Le sem in tja so posmezniki jeziki.Nekako v normi časov smo prispeli k bivakoma Gorizia. Včeraj pa je bila pot na Krniško škrbino v gornjem delu popolnoma kopna.V spodnjem desnem delu, kje poteka pa je bil še sneg in smo se mu raje izognili. Vzpon po strmem šodru-melišču je bil izredno naporen.Nato smo nekako na polovici škrbine le prešli na komaj opazne sledi stezice.Ker pa je bila sled komaj vidna smo se v glavnem vzpenjali po desnem delu škrbine, ker je bilo lažje hoditi tam, ker je bolj skalnato.Že spodaj na škrbini smo srečali planinca in ga vprašali kako je s snegom s škrbine proti koči Corsi. Povedal je , da je pot popolnoma brez snega. Če bi ugotovili tudi sami na vrhu škrbine, da je preveč snega bi setopili po poti pristopa na škrbino.Tudi sestop s škrbine je precej šodrast in nič prijeten. Stezica pa je dobro vidna in poteka dol lepo v okljukah. Kmalu zagledamo kočo.Nad kočo je izvir vode tako, da se tu lahko oskrbimo z vodo. Na Viško planino smo sestopili po desni poti, ker je prijetnejša kot leva.Sicer se moramo tistih nekaj deset metrov povzpeti od koče na lepo pot, ki vodi mimo obrambnih položajev iz I. sv. vojne. Najbolj zoprn del sestopa na parkirišče pa je po betonirani zaprti gorski cesti.Planina je živa-živina je na paši.

Edino moram pripomniti pri opisu na škrbino od bivakov Gorizia in tudi sestop k koči Corsi,da ga kategoriziramo kot težak in zahteven.Priporočljiva je čelada.

Koca Corsi je letos torej zaprta??

Da do nadaljnega , ker jo bodo obnavljali.Vodo se palahko dotoči nad kočo levo-kakih sto metrov višje pri izviru(zajetju).