Dovška Baba

Full dobra zadeva, tak se zadevi streže... bravo zoki in varno bordanje še naprej...

Zanimiva ideja, a za gor pa normalno nalepiš pse.

Za gor pa pse ja. Se dobijo že asimetrično oblikovani in malo širši za splitboarde.
Na sliki sem jih pripravljal da jih porežem po obliki dile.

Mene pa zanima, iz katerga izhodišča je tukaj najboljš štartat, če hočeš pol bordat dol. Nekako sem iz opisov dojel, da nekje pridejo vse tri opisane poti skupaj, a rajš vseen uprašam, ker bo jutr zgleda zelo lep dan in sma mislila it pogledat, če se bo dal kej pelat

Živjo! Kje si kupil g3 kože ter koliko so te stale? Kupujem široke kože vendar nikjer ne najdem dovolj širokih (120-150mm širine).

Malo pozno ampak vseeno - izhodišče je Dovje, oz. po cesti gor do koder se pač da.

Pse sem pa kupil na www.splitboards.eu
Prvo sem jih sicer vzel v Blue Tomato, a so mi poslali smučarske in se je izkazalo da splitboard psov sploh nimajo, čeprav so imeli na spletni strani označene. Tako da sem jih vrnil in so mi vrnili denar nazaj. Blue Tomate je bil zelo ugoden ker imajo nad 100€ zastonj poštnino in na internetu se najdejo "kuponi" s katerimi se še kakšen procent znižaš ceno.

Še zmerom jezen sam nase zaradi izgube kamere sem si kupil drugo in se odpravil nazaj na kraj zločina. Malo v upanju da mogoče vseeno kje najdem kamero, bolj pa seveda v pričakovanju lepega vremena in kakšnega koščka nedotaknjenega pršiča. Našel sem zgolj slednje ...

https://www.youtube.com/channel/UCeAo-NjEtzOlqD_2XwfsGKw

tisto zadnje podrto drevo je naredilo pot nevarno za zdrs.

Res je, in še dol zna kaj priletet.

Lepi tereni. Super. Škoda za kamero...

Karavanke premorejo kar nekaj Bab, med najlepse zagotovo sodi Dovska, vsaj kar se razgleda tice, ce ne ze tudi pristopa.
S kolegom S.Zarnikom sva startala nekolikanj vise od kampa Kamne, sprva po gozdni cesti nato po stezi direktno na razgledni vrh. V pogovornem tempu in neskoncnem fotografiranju je naneslo priblizno za 1.20h hoje, kar niti ni slabo za dva stara prdca. Na vrhu sva se ob plejadi ostalih pohodnikov razgledovala par minut (btw. Jalovca se z vrha ne vidi. Zakriva ga Spik. Spik pa NI Jalovec, namrec precej planincev, zlasti nedeljskih ti dve gori zamenjuje, celo enaci. Tudi na vrhu je danes en planinec vehementno zatrjeval, da vidi Jalovec. A je bil v mnozici planincev edini, ki ima dar taksnega videnja!).
Skratka: Sestopila sva po cudoviti razgledni poti prek sedla Mlinca.
Najverjetneje je brezpredmetno zapisati, da je ob povratku hladno pivo steklo v potokih (oziroma v nekaj plocevinkah).
Vse skupaj je naneslo 14km ob 1225 m+D, za kar sva porabila debeli 2h.