Dopoldan se s kolegom zapeljeva najprej skozi Dovje, nato še par km do križišča za Babo, kjer parkirava. Od tukaj peš po cesti proti Dovški Rožci, a le dobrih 10 min, pri večjem vikendu zavijeva desno (prva slika). Nadaljujeva po strmih travah za vikendom, nato po poti mimo parih vikendov(bližnjica), do ceste, kjer je rampa in spet po poti po bližnjici. Kmalu stopiva na cesto pod Belo pečjo, kateri slediva do mesta, kjer cesta zavije desno, midva pa po markirani poti zavijeva levo v gozd. V gozdu snega ni veliko, zato je hoja znosna, a le do mesta, kjer se gozd konča oz. tik pod Dovško Rožco. Tukaj se mestoma predira. Od bajte do vrha je bil sneg še toliko pomrznjen, da se je zelo malo prediralo. Z vrha se usmeriva desno po mejnem grebenu proti Hruškemu vrhu. V idealnih razmerah bi bila kmalu tam, a v glavnem se je prediralo skoraj do kolen. Žal sva izbrala napačno odločitev, saj so krplji ostali v avtu, kar se nama je kasneje še še bolj maščevalo, nato pa strmo navzdol do lovske potke, po kateri prideva do nekakšne vlake, ki naju po pripelje nazaj na cesto proti izhodišču. Po dobre pol ure prispeva na Hruški vrh, odločiva se, da od tukaj sestopiva po izrazitem grebenu do Črničevega vrha.
Da nebi pozabil, pot s Hruškega vrha je bila sprva prijetna, a tik pred koncem grebena oz. Črničevega vrha se je udiralo do pasu. Tukaj se nama je zares kolcalo po krpljah..
Na cesto sva sestopila v bližini mesta, kjer se odcepi pot na desno v smeri lovske koče, ki je postavljena na idiličnem mestu, tik pod pečinami, po cesti pa v dobrih 10ih minutah prispeva do izhodišča.
Obvezna oprema današnje ture so gamaše in mestoma krplje
