Dovški križ z Vrat mimo Bivaka II

Triglavska stena se je otepala dolgih senc, ki vsakodnevno padajo nanjo, a bilo je zaman. V dobri uri, ki smo jo kot pršuti izpostavljeni hladni burji premraženi prebili na izpostavljenem mestu, smo poslikali kar se sončnega zahoda poslikat da. Ko smo zaključili, smo jo urno popihali navzdol k bivaku na gurmansko večerjo v obliki dehidrirane hrane vseh oblik in barv...

Skoraj do bivaka II je po kopnem, nad bivakom bolj ali manj strnjena snežna oddeja. Ponoči je malo pomrznilo, že ob 7. uri večinoma mehko. Vrh čudovit kot vselej, vzpon in sestop čez grapo ob trenutnih razmerah ravno še prikladen. Že ob 11h se je "zmračilo" in zaprlo z oblaki.

Relativno lepa fotoreportaža tukaj.