Po dobro prespani noči v Ventu, se navsezgodaj pred 7h odpravim proti 14km dolgi poti in 1100 višinskimi metri na mejni greben severne in južne Tirolske, kjer že več kot sto let stoji na sedlu koča Similaum 3019m.
Po 2h hoda prispem do koče Martin Busch 2501m, sekcije Berlin.Koča je stalno zasedena, gostje pa predvsem nemci, ki se kar sproti dnevno zamenjajo.Eni gredo do Similaun koče, drugi pa z Venta proti Martin Busch koči, nemških pohodnikov pa cele čete.Pokrajina ima višje vtis hoje po luni, kjer dospemo do zadnjega dela poti z ledenikom, katerega zaradi nekaj naloženega kamenja (ne drsi) prečimo enostavno brez derez.Levo se razprosira obsežen ledenik s Similauna, ki je precej obiskan.Nekateri nanj zlezejo tudi brez ledeniškega varovanja, kar je v koči s strani osebja strogo prepovedano.Špalten sicer tu ni obsežnih, je pa nekaj manjših špranj, ki se jih lahko obide.Vsekakor pa na ledenikih ni šale in je potrebno polno upoštevati pravila za gibanje na ledenikih.Koča Similaun je zelo obiskana in sem le s težavo že doma rezerviral en matratzen lager za 21€-privat koča tyrolcev, sama koča pa še vedno stoji v Italiji.Hrana je tu boljša kot v hotelu, jedel Tyroler suppe mit knedel-odlično!.Vse v koči je odlično prirejeno gornikom s prostornim vhodom avle, kjer se odloži oprema, sanitarije z ledeniško vodo, ki je tudi pitna.Cene so zmerne za to višino, saj se hrana dobi po 10-12€, pivo 4,20€, juha 5€, jabolčni zavitek 3.80€, s smetano 20 centov več.Družina, ki upravlja kočo je zelo prijazna, pomagajo tudi otroci.Spomladi od sredine marca je koča odprta za ski ture.
Po odličnem štrudlju se odpravim proti zadnjemu počivališču Otzija, ki je od koče oddaljen 1h grebenskega hoda na Tisenjoch 3210m.Naprej preko stopnje dosežemo lepo ledeniško jezero pri sedlu Hauslabjoch 3279m.Od tam se povzpnemo v dveh variantah na Finailspitze, levo po lažji sestopni poti, ali desno po grebenski težji plezalni poti.Obe poti nista markirani, tudi možicev je malo in se jima naravno sledi po logičnih prehodih.Desni greben zahteva I st, plezanja, z odstavki I+.Gora je zelo razgledna, vrh je ozek in ošiljeno prepaden na obe strani.Od Similaun koče je do vrha uradne 2 uri, a se je izkazalo za vsaj 2h 30min.Nek tyrolec je dejal, da je Similaun kakor lepa dama, kamor vsak pride, a zahodni sosed Fineilspitze je gora, kamor se strmeje pripleza in je zato po gorniško bolj doživeta.Ob nekako 16h popoldne zaključim dolgo hojo in preostanek večera preživimo z gorniki ob pivu ter pogovorih v topli, prijazni koči.Zjutraj ponovno pohitim v Vent za 2h 45min, nato me je čakala še dolga pot preko St Moritza v Švici in Majola pass 1815m, s spustom proti Leccu, Milanu in Genovi na Sri Krishna pujo.Za 7h in skoraj 500km se prebijem do joge, saj večina gorskih cest ni dovoljevala hitrosti.Po puji pa čez Padsko nižino proti domu s še +600km.Skupno sem prevozil 1600km cest.Pustolovščina ena-A, LP
