Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Korisničko ime:
Lozinka:
Prijava
Još niste registrirani? Registracija.
Zaboravili ste lozinku?
  
Anketa
Ali ste že bili na Srednji peči (1920 m)?
Glasaj
Popis foruma / Slovenija / Opći razgovori / Frontna linija v 1. svetovni vojni

Frontna linija v 1. svetovni vojni

Print
Franc604. 09. 2019 21:41:36
Ko hodimo po Zahodnih Julijcih in Karnijskih alpah (nekateri tudi po Dolomitih) se dostikrat srečujemo z ostanki fronte (mulatjere, kaverne, rovi, vklesane poti...). Pri tem mi večkrat ni jasno, kako je ta linija potekala - kje so bili Avstrijci in kje Italijani.
Ali obstaja kakšen zemljevid ali knjiga, kjer bi bilo vrisano. O soški fronti je tega kar precej, zanima pa me tudi ostali del. Googel ni ponudil kaj pametnega, ali pa nisem prav iskal.
všeč
miri4. 09. 2019 22:00:53
Za naša bojišča boš našel odgovor v Kobariškem muzeju.Od maket bojišč do literature.
všeč
djimuzl4. 09. 2019 22:34:21
Predlagam Soško fronto Janeza Mesesnela. Sicer je poljudnega karakterja in ne vsebuje veliko zemljevidov, a zna biti kar dobra za začetno spoznavanje s tem delom naše zgodovine.
https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22361345
Eden zemljevidov iz omenjene knjige1
všeč
mirank4. 09. 2019 22:44:21
Pred časom sem si tudi jaz postavil to vprašanje in tudi našel nekaj odgovorov. V bistvu je kraljevina Italija kot agresor večinoma napadala v vzhodni smeri na odseku od Pontebe do morja. Frontna črta v Karnijcih se ni premikala in je do Kreuzbergpassa-Passo di monte croce di Comelico, potekala po sedanji in tedanji drž meji. Od tam dalje pa po meji Južne Tirolske-pokrajina Trentino alto Adige, po kateri je v glavnem potekala tudi takratna državna meja med monarhijama. Nekje sem zasledil, da so se Avstrijci prvi dan vojne umaknili iz Cortine? (ta zdaj spada v pokrajino Veneto). Glede na to da so položaji pri Cinque torri in na M Cristallu je to zelo verjetno zato ker je bilo mestece večinsko Italjansko. Kod točno je frontna linija potekala južno od Marmolade do masiva Adamella ne vem, je pa precej južneje to je žep skoraj do Vicenze, Roveretto, kjer je znana linija 52 galerije (še čaka naš obisk). tu v bližini je tudi Asiago, kjer so potekali hudi boji, mislim da v 6. ofenzivi, ko je malo manjkalo, da bi AO "strafexpedicion" tudi uspel. Frontna linija od Švicarske meje poteka najvišje v pogorju Ortlerja, prek Cevedala, tu so topovi 150mm nad 3200m in ko hodiš po tistih obsežnih ledenikih ti res ni nič jasno. Isto, mogoče še malo više je slavni hippopotamo (nilski konj) top cal 150mm, na grebenu južno od koče Lobbia alta v pogorju Adamella. Nasproti njim so stali Avstrijci na Cornu di cavento cca 3400m v kaverni s topom 100mm-noro!!
(+1)všeč
bbugari14. 09. 2019 22:56:55
V Julijcih:

Avstrijci: Dolje pri Tolminu – Vodel – Mrzli vrh – Pretovč – pl. Sleme – Stador – Maselnik – Prag - vzhodna tretjina planote Batognice – Veliki Lemež – pl. Zagreben – Lipnik – Čez utro – Javoršček – Stržišče – Ravelnik – Krlišče – Rombon – Bohinca – Koštrunove špice – pl. Zajzera – Strehica (vrh in planina) – pl. v Dupljah – pl. Brda – Lužnica - Tablja

Italijani: Gabrje – pl. Lapoč – pl. Leskovca - zahodne dve tretjine planote Batognice – Krnska škrbina – Krn – Krnčica – Vrata – Vršič – Predolina – Slatenik – Bovška kotlina – Bovec – Čukla (razen kratkega obdobja v začetku 1916. leta) – Črnelska špica – Bavha – Krnji dol – greben Špikov – Krniška glavica – Rudni vrh – Poldašnja špica – Dve špici – čez Vančelo – Vrh brda – Velika planina (in sedlo) – Lipnik – M. Poccet - Pontebba
všeč
palček plezalček4. 09. 2019 23:14:57
Na netu je v raznih jezikih kar nekaj najti. Pripenjam en zemljevid, večjo različico sem dala na WeTransfer in jo je moč v sedmih dneh sneti tukaj: https://we.tl/t-SjjOeqTllO
1
(+2)všeč
bbugari14. 09. 2019 23:52:35
V Dolomitih:

Avstrijci: Cima Dieci (Croda rossa di Sesto) – Forcella Undici – Val Sassovecchio – Torre di Toblin – Monte Rudo – manjši del Monte Piana (zahodno) – Rauchkofel – Costabella – Sorabances – Croda Re dAncona – Val Travenanzes – Lagazuoi (Cengia Martini, zahodni del) – Passo Valparola – Col di Lana (prvi del vojne) – Passo Padon - Porta Vescovo – Passo Fedaia – ledenik (zahodni del) – Punta Penia (Marmolada)

Italijani: Passo Montecroce Comelico – Cima Nove – Passo della Sentinella – Cima Undici – Val Fiscalina alta – Passo Fiscalino – Monte Paterno – Salsiccia – Tre cime – Arghena – večji del Monte Piana (vzhodno in južno) – Val Popena bassa – Cristallino di Misurina – M. Cristallo – Rufiedo – Ra Štua – Tofane – Castelletto - Lagazuoi (Cengia Marini, vzhodni del) – Passo Falzarego – Col di Lana (drugi del vojne) – ledenik (vzhodni del) - Punta Rocca (Marmolada)

potem okvirno: Passo Rolle – Cattena di Lagorai – Ortigara - altopiano di Asiago – Pasubio - vršni del Lago di Garda – Adamello – Passo Tonale – Ortler - Passo Stelvio
všeč
bbugari15. 09. 2019 00:00:50
Za Soško fronto priporočam od Vasje Klavore: Koraki skozi meglo in Plavi križ. Za Dolomite: Teatri di guerra sulle Dolomiti!
(+1)všeč
miri5. 09. 2019 06:27:40
Par slik za @ mirank.Za lažjo odločitev.
52 tunelov in monte Pasubio.
1
2
3
4
5
(+1)všeč
ales505. 09. 2019 21:17:24
Julijci so super za raziskovanje soške fronte, posebej je zanimiv Rombon z džamijo na bojišču pod Rombonom, nasmeh
všeč
lingo6. 09. 2019 08:00:16
Julijci so res bolj zanimivi za raziskovanje soške fronte kot kakšne Kamniške, da o Pohorju niti ne govorimo velik nasmeh

Džamija je poglavje zase, vendar pa ni bila na nobenem bojišču pod Rombonom, tako kot tudi ne Javorca ali Ruska kapelica pod Vršičem. Vse sakralne objekte so gradili v globokem zaledju fronte. Džamija je stala v Logu pod Mangartom, zanimiva pa je le na dveh fotkah, saj je že sto let ni več za razliko od ostalih objektov.

Na turistični karti Bovec z okolico, 1:25 000 ki ni več v prodaji, sta označeni tako avstrijska kot italijanska frontna črta po naših gorah, v prodaji je ni več, na bolhi pa kot vidim se prodaja za 3 evre
(+4)všeč
turbo6. 09. 2019 11:25:56
Džamiji sta bili dve, v Logu pod Mangrtom in pod vrhom Rombona. V Logu se še dandanes najde kdo, ki na podlagi fotografij neuspešno išče ostanke (temelje), na Rombonu pa naj bi bili ostanki obzidja še vidni in določljivi. Tudi tukaj "na hribih" se je v več rubrikah že precej pisalo o tem.

https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ostanki-najvisje-postavljene-dzamije-v-evropi-odkriti-na-rombonu-severno-od-bovca/401874

https://www.islamska-skupnost.si/novice/2016/08/dzamija-na-rombonu/

https://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/zgodbe-in-pricevanja/ko-je-bil-log-pod-mangartom-multikulturna-vas-z-dzamijo-v-srediscu/372602

Mimogrede. Starejši mož v Logu, domačin, mi je povedal čemu Mangrt in ne Mangart. Lahi ne morejo "normalno" izgovoriti Mangrt, zato so v besedo vrnili "a". Tudi ime gostišča v Logu je dovolj zgovorno: "Gostišče Mangrt".
(+3)všeč
lingo6. 09. 2019 12:32:24
Turbo, verjetno se boš vseeno strinjal, da gre tam zgoraj za ostanke male molilnice in ne za džamijo, sicer bi morali reči še, da je bilo v visokogorju nekaj desetin cerkva (pa jim raje rečemo kapelice).

Izraz džamija so novinarji pač uporabili za večjo promocijo, ker so zadeve za nekoga zelo aktualne
(+5)všeč
turbo6. 09. 2019 12:46:52
Pod Rombonom je bil tudi minaret na džamiji, skrit sicer, a vendarle. Jaz sem samo podal povezave, kje sem bral o džamijah v tistih krajih, nič drugega.

https://www.islamska-skupnost.si/novice/2016/08/dzamija-na-rombonu/
(+2)všeč
ana6. 09. 2019 13:01:39
link izdaja čigav je interes eek
(+3)všeč
djimuzl6. 09. 2019 13:15:35
Tak odziv pa izdaja, kako je to nekaj strašnega, a ne?
(+2)všeč
korl6. 09. 2019 13:20:32
najbolje da naredite peticijo, da se na novo postavita še ti dve džamiji v posočju,

da se ne boste samo v ljubljani hvalili da imate džamijo
(+1)všeč
darinka46. 09. 2019 13:25:40
Džamija je bila v Logu pod Mangartom.Je pa res da je bila en čas bosanska enota na Rombonu. Teh so se Italiani bali, se ve zakaj, ker so dobesedno klali z buzedovkami podobnimi kijem., ko so vpadli v italianske jarke. Najbrž so si potem tam zasilno naredili molilnico.
(+1)všeč
djimuzl6. 09. 2019 14:02:47
Pod peticijo se je treba podpisati z imenom in priimkom, drugače ne velja.
(+2)všeč
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Uvjeti korištenja, Kolačići