Gamskögel (2386m), Hochleitenspitze (2329m), Amachkogel (2312m), Lärchkogel (2358m)

V torek sva zavila na te travnate vršace, do 2100m bogate z borovnicami in spodaj v gozdu tudi z gobami.
Parkirala sva na brezplačnem parkirišču pod Bärntalalmom. Do tega parkirišča se pripeljemo po ozki makadamski cesti, ki se z glavne ceste odcepi pred Sankt Johann am Tauernom.
S parkirišča se na križišču usmerimo desno čez most in po cesti nadaljujemo kar nekaj ovinkov do odcepa za potokom. Ko pridemo iz gozda, so pred nami travniki polni borovnic, ki nas spremljajo vse do sedla Gaaler Törl (2081m). Od tam sva se v levo najprej povzpela na Hochleitenspitze in naprej po grebenu na razdrapani Gamskögel. Občutek na vršnem grebenu ni najboljši. Klada pri kladi, vse skupaj pa kot, da vse visi nad prepadom. Nič mi ni bilo všeč to severno ostenje, v katerem verjetno plezajo zimske smeri po strmih grapah. Sem na vrhu ene opazil sidrišče.
Z vrha sva se potem vrnila do sedla in od tam na desno na Amachkogel. Seveda sem na sedlu dopolnil zaloge borovnic v trebuščku.
Z Amachkogla naju je zamikal še naslednji vrh Lärchkogel, na katerega pa s te smeri ni markirano. Ker se nama na pogled greben ni zdel zahteven, sva se odpravila še nanj. Najprej spust cca 200m po večinoma skalnatem grebenu in potem vzpon po bolj travnatem grebenu na vrh. Od tam sva se še potem spustila naprej, že po markiranem grebenu, do izravnave, od tam pa desno navzdol po strmem, zaraščenem pobočju do gozda in po njem do poti, po kateri sva se zjutraj vzpenjala. Krog sva zaključila v 7,5 h. Cca 1400 višincev.
Ti vrhovi so zanimivi zaradi odmaknjenosti, samote, čeprav sva srečala nekaj hribovcev, pa tudi zaradi obilja narave in razgleda z vrhov. Predvsem je lep pogled na vršace pogorja Gesause.