Neizraziti vrh v grebenu med sedlom Velika Vrata in Vršacu (ob Plaskem Voglu) terja kar nekaj napora. S Travniške doline s sedla med Vršakom in Čelom sem ga pred leti že obiskal, menda je možen pristop tudi po grapi zahodneje od Velikih Vrat, tokrat pa sva se ga lotila s sedla Velika Vrata.
Še v temi parkirava na planini Blato. Poti do Dvojnega jezera in potem nekaj spusta proti planini Lopučnici seveda ni treba posebej opisovati. V Lopučnici nas tabla usmeri desno proti sedlu Velika Vrata.
Macesnovi gozdovi so v tem letnem času najlepši
Kot bi vse gorelo
. Pot je tanka, a se lepo sledi.
Na samem sedlu sva pot zapustila. Nekaj možicev je kazalo na smer proti Glavi za bajto. Pravzaprav je bilo možicev kar precej in brez njih bi bil vzpon veliko, veliko težji. Prehodi potekajo po skalnih policah, med ruševjem, med kraškimi škrapljami in globokimi brezni, v katerih še vedno leži sneg, ali pa dna sploh ne vidiš
. Res se je treba strogo držati možicev, sicer nam trda prede. Preplezati je treba le par skalnih poličk, ki pa niso visoke.
Na vrhu se odpraviva proti sosednjemu Čelu. Težav ni, saj je vrh blizu in dobro viden, pa tudi ruševja, škrapelj n ostalih nadlog ni več.
Mikal naju je še spust proti sedlu med Čelom in Vršacem in morda še na sam Vršac a naju je pogled na uro opomnil, da bo treba obrniti. Dnevi so žal vse krajši.
Nazaj po isti poti. Pri Dvojnem jezeru sva vendarle ujela še nekaj sonca in posnela nekaj fotografij
.
Do doma je potem pot še dolga ....
Slik je pa kar precej:
http://www.petersfoto.si http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2012-10-24